Opazili smo, da so se učitelji, kljub izzivom, na vseh ravneh izobraževanja
izkazali s študijem na daljavo. Tako rekoč čez noč so se pedagogi in andragogi
prelevili v učitelje na daljavo in na hitro, kolikor so zmogli, pretvorili učne
vsebine za delo na daljavo. Ali je bilo uspešno? Bomo še videli. Ali so bili
udeleženci zadovoljni? Nekateri pritrdijo in nekateri ne. Ali je bilo pravično
za vse? Vsekakor ne! Ne le pomanjkanje računalnikov, programov, strežnikov,
nedostopnost do interneta itn., ampak tudi premalo primernega znanja učiteljev,
na kakšen način, s katerimi pristopi in kako pretvoriti predmet. Pa tudi udeležencem
študijskega procesa ni bila omogočena pripravljenost za popolno delo na
daljavo.
To, kar smo videli od marca dalje, je bil res 'eksperiment', kot nekateri
pravijo, o hitri uvedbi in izvedbi študija na daljavo na globalnem nivoju.
Poraja se vprašanje, ali je študij na daljavo le pretvorba predmeta, ki smo
ga imeli fizično v predavalnici s posnetim predavanjem? Seveda ne! Nekateri
sprašujejo, kaj je bolje – študij na daljavo ali klasičen študij. Na kratko
povedano, nobena od teh oblik ni boljša ali slabša, vendar je odvisna od mnogih
dejavnikov.
Raznovrstne raziskave so pokazale, da je od vseh oblik – torej, fizično (tradicionalno)
izobraževanje ter razne oblike 'online' študija, kombinirana oblika študija najbolj
učinkovita. Zelo na splošno – kombinirana pomeni, nekaj je fizično
(tradicionalno) in nekaj na daljavo (online). Če pa primerjamo online oblike v
primerjavi s tradicionalnim načinom (mimogrede, to je izjemno težko
raziskovalno primerjati) pa izsledki kažejo, da je ena oblika tako rekoč enako
učinkovita kot druga.
Vendar, ali je pravo vprašanje – katera oblika je boljša? Morda je bolj vmesno
vprašanje, katera orodja so najboljša, da pride do učenja, znanja? Ter
pri katerih ciljih in za katero skupino študentov je najbolj primerna fizična
oblika, za katere kombinirana oblika in za katere popoln študij na daljavo?
In morda, kot se sprašuje Bates (2016), katere
izzive imam kot učitelj (oz. katere izzive imajo moji študenti) in katera
oblika/orodje je najbolj primerna za te izzive? Ter kakšna je kakovost
izvajanja fizične oblike ter oblike na daljavo? Kakovost izvedbe
študijskega procesa pa je ena izmed najbolj pomembnih faktorjev, tako fizične
izvedbe kot izvajanja na daljavo oz. 'online'.
Kot učitelji se moramo naučiti, kako uporabiti digitalne tehnologije, da
prenesemo učno izkušnjo. Kakšne izide lahko pričakujemo s kombinirano obliko
oz. z 'online' obliko? Delo na daljavo lahko poudarja delo na veščinah/kompetencah,
reševanje raznih problemov (tudi z razvojem umetne inteligence), omogoča tudi,
da so predavanja posneta, študenti jih predhodno poslušajo in pridejo na naslednje
srečanje, da utrdijo, sprašujejo, rešujejo glede na to, kar so poslušali (t.i. flipped clssroom oz. obrnjeno učenje). Pridobijo
pa tudi veščine za uporabo tehnologije, upravljanje z znanjem, samostojno
učenje,…
Nove tehnologije in razvoj umetne inteligence bodo vplivale na spremembe v sami
izvedbi poučevanja tako, da bo bolj zanimivo za učitelja ter da bodo študenti
bolj zavzeti za učenje. Za preobrazbe predmetov je potrebno delo v timih, kjer
se na primereni način pogleda učne cilje, izbere primerna orodja za izvedbo in
ocenjevanje ter način poučevanja.
Na nedavnem spletnem seminarju (20. 5. 2020; COVID-19’s Impact on the
Future of Higher Education: What University Leaders Should Be Thinking About
Now) je dr. Govindarjan iz Dartmouth College poudaril, da moramo kot
institucije najprej razjasniti, kaj je naš cilj. Če je naš cilj prenos znanja,
potem bo čez x število let tehnologija to že omogočila z razvojem umetne
inteligence in kot institucija ne bomo več obstali. Če pa je naš cilj, da soustvarjamo znanje,
razvijamo kreativnost, samostojno reševanje problemov, naučiti študente povezovanja
konceptov, prepričavanj, ocenjevanj,… v teh primerih pa tehnologija ne more tega
narediti in zato so potrebne tako fizične kot online oblike – t.i. kombinirane
oblike.
Zaključujem še z dodatnimi vprašanji na katere še nimam odgovorov, in sicer
- Kaj je ta globalni eksperiment o študiju na daljavo pokazal? In katere
dobre prakse iz zadnjih mesecev lahko prenesemo v fizično obliko?
prof. Dr (PhD, ZDA) Annmarie
Gorenc Zoran
(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)
