tag:blogger.com,1999:blog-12711022466099955782023-11-16T17:31:30.502+01:00FOŠFOŠhttp://www.blogger.com/profile/03156392061332298774noreply@blogger.comBlogger47125tag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-28675520812378717252021-03-31T09:55:00.009+02:002021-04-01T09:57:47.388+02:00Organizacija in porajanje nove civilizacije?<p><span style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; text-align: justify;"><span style="font-family: georgia;">Študentom pri predmetu Teorije organizacije vsako leto poskušam čim bolj uporabno predstaviti teoretična izhodišča uspešnega obvladovanja organizacij v okolju nenehnih sprememb. Ob tem uvodoma nikoli ne pozabim izpostaviti »FOŠeve« definicije: »Ciljno usmerjena razmerja med ljudmi – ORGANIZACIJA.« ter v »isti sapi« poudariti, da je organizacija »odprt sistem«. Organizacija »sama izbira svoj odziv na izzive iz okolja«, a se mora ob tem zavedati tudi dejstva, da je to njeno okolje vpeto v določen civilizacijski trenutek. O tem, da se vsakemu civilizacijskemu trenutku »prilega« svojstven paradigmatičen pogled na svet pa »razpravljamo« v sklopu študija na magistrski in doktorski ravni.</span></span></p><p style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; margin: 0px; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;"><span style="font-family: georgia;">Menim, da moramo v tem obdobju biti še posebej pozorni na dejstva in dejavnike, ki nakazujejo porajanje nove civilizacije.</span></p><p style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; margin: 0px; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;"><span style="font-family: georgia;">Množica proučevanj nastajanja in razvoja civilizacij prepoznava osnovni obrazec nastanka nove civilizacije, kot »obrazca vzajemnega delovanja izzivov in odgovorov«. Po tem obrazcu izzivi iz naravne in družbene okolice vzpodbudijo ustvarjalni odgovor v družbi ali družbeni skupini ter s tem tudi začetek procesa spreminjanja civilizacije.</span></p><p style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; margin: 0px; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;"><span style="font-family: georgia;">Pomembna je ugotovitev, da civilizacija nadaljuje s svojo rastjo, če njen uspešni odgovor na začetne izzive zagotovi tako kulturo, ki zagotavlja dvig družbe iznad stanja ravnotežja k novemu stanju, kar samo po sebi že predstavlja nov izziv. Spreminjanje je dejansko večkratno ponavljanje obrazca izziv-odgovor ter stalno ponavljanje neravnotežja, ki vzpodbudi ustvarjalno uravnavanje.</span></p><p style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; margin: 0px; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;"><span style="font-family: georgia;">Raziskovalci razvoja civilizacij poudarjajo, da omejevanje ustvarjalnosti onemogoča proces prilagajanja civilizacije, saj je kulturna evolucija onemogočena – poudarjajo, da ob takih pojavih civilizacija stagnira in na koncu propade.</span></p><p style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; margin: 0px; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;"><span style="font-family: georgia;">Vzpon civilizacij je zaznamovan z neskončnimi raznolikostmi in večplastnostmi, ki pa se ob zatonu spremenijo v monolitnost in pomanjkanje domišljije. V razpadajoči družbi se elastičnost izgublja, istočasno se pojavlja tudi izguba notranje skladnosti med njenimi posameznimi deli, kar neizbežno vodi do izbruha družbenih sporov in razdora. Ključna je torej izguba družbene kreativnosti in posredno družbena nesposobnost iskanja odgovorov na pojavljene izzive.</span></p><p style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; margin: 0px; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;"><span style="font-family: georgia;">Lahko v predhodni utemeljitvi najdemo dejstva in dejavnike našega vsakdana?</span></p><p style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; margin: 0px; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;"><span style="font-family: georgia;">Lahko parafraziramo »žalostno, toda resnično«, ali pa se odločimo, da vsak od nas postane agent sprememb in spreminjanja. <a href="http://fos-nm.blogspot.com/2020/11/imamo-svobodno-izbiro-nasega-odziva-na.html" style="color: #8a1735; outline: none;">Imamo svobodno izbiro našega odziva na izzive</a>. </span></p><p style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; margin: 0px; padding: 0px 0px 1em; text-align: right;"><span style="font-family: georgia;">prof. dr. Boris Bukovec,<br />dekan</span></p><p style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; margin: 0px; padding: 0px 0px 1em; text-align: left;"><span style="color: #666666; font-family: georgia, "times new roman", serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></p>FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-27800893260143157672021-03-01T10:48:00.002+01:002021-03-01T10:49:42.620+01:00Kombinirana oblika študija in dela na FOŠ<p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;">KOŠ je kratica, s katero na FOŠ imenujemo kombinirano obliko
študija. Ta predstavlja preplet kontaktnih srečanj (fizično) in študija na
daljavo (e-učilnice), kar študentom omogoča prilagajanje študija z njihovimi
službenimi, družinskimi in drugimi obveznostmi. <o:p></o:p></span></p><p class="MsoNormal"><span style="text-align: justify;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;">Kombinirano obliko študija smo začeli uvajati že pred dvema letoma,
s pojavom epidemije pa smo lani v celoti prešli le na obliko študija na
daljavo. Tudi letošnje študijsko leto poteka na daljavo, močno pa si želimo, da
oktobra z novim študijskim letom preidemo na kombinirano obliko študija.</span></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;">Klasična oblika študija s fizičnimi srečanji je dobra, dober je tudi
študij na daljavo, najboljša pa je kombinacija obeh oblik, torej kombinirana
oblika študija.</span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;">V času epidemije in z njo omejitve gibanja, pa smo na FOŠ poleg
prilagoditve oblike študija uvedli tudi novo obliko dela zaposlenih. Kot
osnovno ohranjamo način dela v fizični obliki, ki pa ga prepletamo z
odličnimi izkušnjami, ki nam jih je v času epidemije prineslo delo na daljavo.
Osrednji del delovnega tedna bomo s fizično prisotnostjo skrbeli za krepitev in
razvoj našega socialnega kapitala, »gibljivi« del tedna pa bomo opravljali na
daljavo od doma. Torej lahko govorimo o kombinirani obliki dela – KOD.</span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;">Če KOŠ uvajamo »načrtovano«, ugotavljam, da KOD na FOŠ uvajamo
»nenačrtovano«. Mogoče se to ne sliši »pohvalno« za fakulteto, ki se ukvarja z
izzivi na področju organizacije in menedžmenta.</span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;">Ob svoji ključni osredotočenosti v dodajanje vrednosti za naše
odjemalce oziroma študente, sedaj z rahlim zamikom, dobro prakso in izkušnje
kombinirane oblike študija prenašamo tudi v kombinirano obliko dela.</span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;">Ob iskanju najboljših rešitev za kombinirano obliko študija, smo
»našli« tudi rešitev za kombinirano obliko dela. Iskali smo eno rešitev, našli
pa dve. Kaj bi si sploh želeli še več? Kot iz reklame - plačaš eno, dobiš dve.</span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;"> </span></p><p align="right" class="MsoNormal" style="background: white; text-align: right;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;">prof. dr. Boris Bukovec,<br />dekan</span></p><p class="MsoNormal" style="background: white; text-align: left;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;"><span style="color: #666666; font-family: georgia, "times new roman", serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></span></p><table border="0" cellpadding="0" cellspacing="0" class="mcnCaptionBlock" style="background-color: white; border-collapse: collapse; color: black; text-align: justify; text-size-adjust: 100%; width: 100%px;"><tbody class="mcnCaptionBlockOuter"></tbody></table><table border="0" cellpadding="0" cellspacing="0" class="mcnTextBlock" style="background-color: white; border-collapse: collapse; color: black; min-width: 100%; text-align: justify; text-size-adjust: 100%; width: 100%px;"><tbody class="mcnTextBlockOuter"><tr><td class="mcnTextBlockInner" style="padding-top: 9px; text-size-adjust: 100%;" valign="top"></td></tr></tbody></table>FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-37298044931969150642021-01-05T09:31:00.002+01:002021-01-06T15:39:51.103+01:00Razsvetljenstvo in menedžment<p style="text-align: justify;"><span style="font-family: georgia;">Podlaga za
razsvetljenstvo je bil empirizem (veda, ki temelji na dokazih – tudi »evidence-based«,
najprej v medicini in nato na področju menedžmenta). Menedžment se je začel
razvijati v začetku 19. stoletja, najprej v Evropi, Franciji in nato v ZDA.
Njegov razvoj je bil tako hiter, da je postal v preteklem in kot je mogoče
zaznati tudi v začetku tega stoletju, najmočnejša institucija na planetu Zemlja.
Prepoznavanje in obvladovanje moči je za vse prebivalce tega sveta odgovorno
dejanje. Načeloma naj bi tisti, ki ima največjo moč imel nad njo tudi
pristojnost, da jo uporabi in odgovarja za njene posledice. Eno izmed sklepanj
v menedžmentu naj bi šlo v smeri, da kdor ima večjo pristojnost ima tudi večjo
odgovornost.</span></p><p class="MsoNormal"><span style="font-family: georgia;"><o:p></o:p></span></p>
<p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-family: georgia;">Pa preidemo iz nekoliko
bolj teoretičnih vsebin na bolj praktične. Te naj bi se za menedžerje bolj izražale
v načelu realnosti in zoperstavljanju zmagoslavju niča, ter prevladi forme pred
vsebino. Ena izmed prevladujočih tem trenutno v »četrti veji oblasti?« (medijih,
ki so večinoma podjetja in z znanim ciljem) je poleg COVID-a, hrepenenje po
načelu ugodja, kar je na »nasprotnem bregu« od načela realnosti. Imamo opravka
s paradoksom obljubljenega in realnosti (prepričanje v nekaj je bolj vplivno
kot resnica!). Na ta način mediji sicer pripomorejo k sodobnim trendom
ustvarjanja iluzij ter poveličevanja forme pred vsebino, vendar dejanska kakovost
dela in kakovost življenja v zadnjih nekaj desetletjih, velike večine ljudi na
tem svetu, pada, kot pada produktivnost, in pada življenjska doba (veliki
manjšini, lahko bi jo poimenovali nano večina, pa raste). <o:p></o:p></span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style="font-family: georgia;">Kakšna je pri tem pristojnost in odgovornost menedžerjev, ki vplivamo na zdravje (z novim cepivom, ki je sad podjetniškega procesa; npr. v zdravstvu se letno obrne 7.500 milijard), zaposlovanje (zaradi COVID-a naj bi izgubilo delo cca. 1,6 milijarde zaposlenih), izobraževanje (kakovost znanja in veščin stotine milijonov učencev, dijakov in študentov, še posebej veščin ob študiju na daljavo?) in tehnološki razvoj (lakota, revščina, neenakost, ipd.; predvsem, in zgolj, gre za pretirano poudarjanje že desetletja trajajoče odrešitve IKT). Ali ni šlo morda vse skupaj že predaleč in stran od realnosti ter ali so ti procesi, povratni ali nepovratni, še posebej, če vemo, da noben družbeni pojav ni naključen?</span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: right;"><span style="background-color: white; color: #666666; font-family: georgia, "times new roman", serif; font-size: 14.6667px;"> prof. dr. Mirko Markič</span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: left;"><span style="background-color: white; color: #666666; font-family: georgia, "times new roman", serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></p>FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-83233299963206524672020-11-10T16:21:00.007+01:002020-11-10T16:23:01.862+01:00Imamo svobodno izbiro našega odziva na izzive<p style="text-align: left;"><span style="text-align: justify;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;">Gibalo celotnega napredka je tesno povezano s človekom in njegovo
željo po boljšem, prijetnejšem, udobnejšem, varnejšem, srečnejšem oziroma
uspešnejšem življenju.</span></span></p>
<p class="MsoBodyText2" style="line-height: 120%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;">Vsakdo si tako hote ali nehote, vede ali nevede izoblikuje določena
merila, pristope, načine, vrednote, osebno filozofijo oz. paradigmo, ki ga
stalno spremlja skozi njegovo življenje. Izoblikuje si svojstven pogled na
življenje in dogodke, ki se odvijajo v njegovem okolju, prav tako pa tudi
svojstveno pojmuje ali celo ocenjuje dogodke, stvari ali pojme. Tako izoblikuje
svoj, sebi lasten miselni vzorec oziroma paradigmo o uspešnosti in
kakovosti življenja.</span></p>
<p class="MsoBodyText2" style="line-height: 120%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;">Menim, da je eno najpomembnejših človekovih spoznanj znotraj te
paradigme dejstvo, da imamo pri reagiranju na takšne ali drugačne izzive iz
našega okolja vedno možnost izbire. Med izzivi in našimi odzivi si lahko
»vizualiziramo odločitveno polje«, znotraj katerega na podlagi lastnega <b><u>samozavedanja,
domišljije, vesti in svobodne volje</u></b> »izberemo lasten odziv«.
Samozavedanje ob sproščanju domišljije in usmerjanju vesti sproža udejanja
svobode volje in nas s tem potrjuje kot enkratna bitja.</span></p>
<p class="MsoBodyText2" style="line-height: 120%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;">Priznam, da ta ugotovitev ni moja, saj sem jo povzel po knjigi
Stephena R. Coveya »Sedem navad zelo uspešnih ljudi«. Knjigo toplo priporočam
za branje. Berite jo počasi in ob tem razmišljajte o sebi in svojih najbližjih.
Njena vsebina je še posebej dobrodošla v teh turobnih časih, ki nam jih krojijo
epidemija, nerazumne odločitve politikov in splošna brezobzirnost. </span></p>
<p class="MsoBodyText2" style="line-height: 120%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;">Če vsak od nas ne bo poskrbel za sebe, nam tudi sistem na žalost ne
bo hotel ali mogel pomagati. Zavedanje dejstva, da imamo možnost svobodne
izbire nam lahko dvigne življenjsko motivacijo in raven samopodobe. To pa sta
ena največjih življenjskih zakladov.</span></p>
<p class="MsoBodyText2" style="line-height: 120%; text-align: right;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;"><o:p> </o:p><span style="background-color: white; text-align: right;">prof. dr. Boris Bukovec, </span><span style="background-color: white;">dekan</span></span></p><p class="MsoBodyText2" style="line-height: 120%; text-align: left;"><span style="color: #444444; font-family: georgia;"><span style="background-color: white;"><span style="color: #666666; font-family: georgia, "times new roman", serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></span></span></p>FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-51821850171721664912020-10-06T12:48:00.013+02:002020-10-08T12:56:11.950+02:00Življenje kot proces spoznavanja oziroma učenja<div style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;">Fritjof Capra, eden od mojih najljubših avtorjev, je leta 2020 v svoji knjigi The Hiden Connection zapisal, da so cikličnost, samoobnova in samopreseganje karakteristike življenja, ki ga moramo upoštevati kot omrežje nenehnega ustvarjanja in preurejanja. Zapisal je tudi, da proces življenja sovpada s procesom spoznavanja oziroma procesom učenja.</span></div><div style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;"><br /></span></div><div style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;">Cikličnost, samobnova in samopreseganje so tudi karakteristike organizacij, ki potujejo od kakovosti k odličnosti. S tem dokazujejo svojo »živost«, temelječo na procesu učenja, ustvarjalnosti in inovativnosti. Takim organizacijam se želi pridružiti tudi naša fakulteta. </span></div><div style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;"><br /></span></div><div style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;">V tem kontekstu želim podati moj razmislek o cikličnosti, samoobnovi in samopreseganju na primeru novega študijskega leta, novega strateškega načrta in novega dekanskega mandata. </span></div><div style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;"><br /></span></div><div style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;">Vsako leto na fakulteto vstopa nova generacija študentov. Novi obrazi, nova pričakovanja, nove okoliščine… Vsak posameznik ponuja svojstveno »zgodbo« in s tem priložnost za nove pristope poučevanja in učenja. Študentje se učijo od profesorjev, profesorji se učimo od študentov ter v tem prepletu dosegamo vzajemno samoobnovo in samorazvoj. V tem prepoznavamo »spiralno vijačno« cikličnost, ki se dviga in širi z vsakim novim študijskim letom. </span></div><div style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;"><br /></span></div><div style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;">Strateškemu razmišljanju in načrtovanju na naši fakulteti pripisujemo velik pomen. Prvi Strateški načrt je bil oblikovan za ustanovno petletno obdobje 2009-2014, drugi za obdobje rasti 2015-2020, letošnji pa postaja vodilo za obdobje zrelosti 2021-2025. S temi petletnimi obdobji potrjujemo cikličnost, z njegovo vsebino pa opredeljujemo smeri naše samoobnove in samorazvoja. Pri tem odločilno šteje »mi kultura« in zavedanje, da je fakulteta »skupnost študentov in profesorjev«. </span></div><div style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;"><br /></span></div><div style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;">Cikličnost se udejanja tudi z mandati dekana. Ta moj nov štiriletni mandat, mi ne glede na predhodne mandate, nalaga izpolnitev novih pričakovanj pri zagotavljanju nadaljnje »samoobnove in samorazvoja« FOŠ. Zavedam se, da bom za opravičenje tega zaupanja na organizacijski ravni, moral logiko samoobnove in samorazvoja, torej avtopoieze, negovati tudi na osebni ravni. Ker mi je tak način razmišljanja in delovanja bil privzgojen, se mi vse to zdi samoumevno. Ustvarjalno delo mi še vedno in čedalje bolj postaja izziv in radost. </span></div><div style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;"><br /></span></div><div style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;">Vsem študentom in članom akademskega zbora FOŠ želim uspešno akademsko leto 2020/2021 ter s tem veliko priložnosti za samoobnovo in samopreseganje.</span></div><span style="color: #666666; font-family: georgia;"><br /></span><div style="text-align: right;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;">prof. dr. Boris Bukovec,</span></div><div style="text-align: right;"><span style="color: #666666; font-family: georgia;">dekan</span></div><table border="0" cellpadding="0" cellspacing="0" class="mcnCaptionBlock" style="background-color: white; border-collapse: collapse; color: black; text-size-adjust: 100%; width: 100%px;"><tbody class="mcnCaptionBlockOuter"><tr><td class="mcnCaptionBlockInner" style="padding: 9px; text-size-adjust: 100%;" valign="top"><br /><table border="0" cellpadding="0" cellspacing="0" class="mcnTextBlock" style="border-collapse: collapse; color: black; min-width: 100%; text-size-adjust: 100%; width: 100%px;"><tbody class="mcnTextBlockOuter"><tr></tr></tbody></table></td></tr></tbody></table><span style="background-color: white; color: #666666; font-family: georgia, "times new roman", serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span>FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-42311904637044206852020-07-01T13:35:00.006+02:002020-07-01T13:36:53.916+02:00Čas prenove oziroma reinženiringa organizacij<table border="0" cellpadding="0" cellspacing="0" class="mcnCaptionBlock" style="background-color: white; border-collapse: collapse; color: black; text-align: justify; text-size-adjust: 100%; width: 100%px;"><tbody class="mcnCaptionBlockOuter">
<tr><td class="mcnCaptionBlockInner" style="padding: 9px; text-size-adjust: 100%;" valign="top"><table border="0" cellpadding="0" cellspacing="0" class="mcnCaptionLeftContentOuter" style="border-collapse: collapse; text-size-adjust: 100%; width: 100%px;"><tbody>
<tr><td class="mcnCaptionLeftContentInner" style="padding: 0px 9px; text-size-adjust: 100%;" valign="top"><div style="text-align: justify;">
<span style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Spremembe imajo svoj začetek in konec v okolju. Te se danes odvijajo v trendu, ki je dosti hitrejši od zmožnosti sledenja in spreminjanja organizacij. Pri tem je ključni omejitveni dejavnik prepoznan v procesu učenja. Tako kot se spreminjanje odvija na osebni, skupinski ter sistemski ravni, je pomembno zavedanje, da proces učenja ravno tako poteka na osebni, skupinski in sistemski ravni.</span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="text-align: justify;"><span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Hammer, avtor BPR - Business Proces Reengineeringa, je že ob prelomu tega tisočletja razkril svoj vizionarski pogled v prihodnost, kjer je na podlagi prepoznanih megatrendov podal 9 temeljnih poslovnih konceptov:</span></span></div>
<ul>
<li><span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Poslujte za svoje kupce – postanite ETDBW (Easy-To-Do-Busines-With) – nekdo, s katerim je lahko poslovati.</span></li>
<li><span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Dajte vašim kupcem, kar resnično želijo – oskrbite jih z MVA (More-Value-Added) – več dodane vrednosti.</span></li>
<li><span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Dajte prioriteto procesom – zagotavljajte čim višjo kakovost.</span></li>
<li><span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Oblikujte pravila, kjer vlada kaos – sistemizirajte kreativnost.</span></li>
<li><span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Merite, kot ste predvideli – naredite meritve kot del upravljanja in ne bilanc.</span></li>
<li><span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Upravljajte brez struktur – izkoristite moč negotovosti.</span></li>
<li><span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Osrediščite se na končnega kupca – preoblikujte distribucijsko verigo v distribucijsko skupnost (partnerstvo).</span></li>
<li><span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Porušite zunanje zidove – sodelujete, kjerkoli lahko.</span></li>
<li><span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Razprostrite vaše podjetje – integrirajte virtualno, ne vertikalno.</span></li>
</ul>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Poudarjam, da je Hammer vse to napisal že pred dvajsetimi leti in ob tem pripisal svoje mnenje, da bodo v naslednjem desetletju na trgu prevladovale tiste organizacije, ki bodo te ključne poudarke znale na pravilen način izvajati v vsakodnevnem poslovanju.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Minilo je dvajset let. Vse predhodno zapisano je ves ta čas standardna vsebina visokošolskih predmetov s področja temeljev organizacij oziroma menedžmenta. Nekatere organizacije vse to dobro poznajo in uspešno udejanjajo, nekatere pa so »presenečene« nad »izzivi nove realnosti« ter se čudijo nad »svojo usodo«.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Prenova oziroma reinženiring organizacij ima svoj začetek v pravočasnem in poglobljenem vpogledu v definicijo poslanstva ter redefiniciji strategije organizacije. Sočasno mora priti do korenite spremembe vrednot oziroma organizacijske kulture ter tudi do spremembe načina vodenja.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Vse to je »domača naloga« najvišjega vodstva vsake organizacije in predpogoj za začetek izvajanja prenove oziroma reinženiringa organizacij. In ravno v tem dejstvu je bistvo. Obstoječa vodstva organizacij so pri tem lahko del rešitve ali pa del problema.!?</span></div>
<span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span>
<div style="text-align: right;">
<span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">prof. dr. Boris Bukovec,</span></div>
<div style="text-align: right;">
<span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">dekan</span><br />
<div style="text-align: left;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="color: #666666; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></span></div>
</div>
<span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></td></tr>
</tbody></table>
</td></tr>
</tbody></table>
<table border="0" cellpadding="0" cellspacing="0" class="mcnTextBlock" style="background-color: white; border-collapse: collapse; color: black; min-width: 100%; text-align: justify; text-size-adjust: 100%; width: 100%px;"><tbody class="mcnTextBlockOuter">
<tr><td class="mcnTextBlockInner" style="padding-top: 9px; text-size-adjust: 100%;" valign="top"></td></tr>
</tbody></table>
FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-88601821023099880302020-06-15T08:47:00.000+02:002020-06-16T08:49:44.427+02:00Ali je mogoče do uspešnosti po bližnjici?<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">V predhodnem razmišljanju nas je misel vodila v trikotnik raznolikosti, paradoksa in tolerance kot ene izmed predpogojev za doseganje uspešnosti organizacije ali posameznika. Npr. Krka je eno izmed najbolj uspešnih podjetij v preteklih desetletjih v farmacevtski dejavnosti na svetu, ali Dončič je eden izmed najbolj uspešnih košarkarjev na svetu v preteklih letih, ali Roglič je na prvem mestu najbolj uspešnih svetovnih kolesarjev ipd., ki nam služijo kot zgled za primerjave in zaključke. Današnje vsebine naj bi bile povezane s pojmom uspešnosti, ki naj bi bila podlaga za zadovoljstvo in srečo posameznika ali organizacije v okviru katere se kot posameznik z njo identificiramo. Da ljudje potrebujemo idealizirane vzornike in hrepenimo po nenehnem prizadevanju za odličnost je ideja, ki je preživela tisočletja in je v ozadju vseh raziskav o tem kdo in kakšno moč vplivanja ima (npr. mnenjski voditelji, direktorji ipd.).</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">S temi uvodnimi mislimi se načeloma lahko bolj ali manj strinjamo, le vidik uspešnosti ni tako enoznačen kot se zdi na prvi pogled. O pojmu uspešnost organizacije se je začelo raziskovati in pisati relativno pozno v drugi polovici preteklega stoletja, ker so se poprej posamezniki zlahka »samo-ocenili« ali gredo njihova prizadevanja za doseganje sreče v pravo smer. Ko pa začnemo kot posamezniki razmišljati o uspešnosti se začnemo zavedati, da imamo opravka s konstruktom tj. miselno podobo, ki je psihološki pojem in ga ni mogoče racionalno pojasniti. In smo pred dilemo, ker je uspešnost posameznika podlaga za uspešnost družine, uspešnost gospodarske družbe, uspešnost krajevne skupnosti, uspešnost občine in tako naprej … do uspešnosti sveta. Še posebej je težava v tem, ker ima večina »dejavnikov uspešnosti« svoje domovanje v intrinzičnem (notranjem) svetu posameznika. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Ker pa naj bi bili ljudje racionalna bitja, bi želel nekaj več informacij o tem kako ravnati, da bi nam šlo bolje do vrha (in nazaj), kar bi si morda predstavljali tudi kot najbolj znani pojem na področju kakovosti in odličnosti - Demingov krog. V okolju v katerem živimo vplivajo na našo predstavo o uspešnosti starši, šola, religija ter mediji in na podlagi njih izoblikujemo določena prepričanja, ki so podlaga za naše obnašanje. Naše obnašanje ni potem nič drugega kot skladnost porabe časa v skladu z našimi prepričanji o idealizirani predstavi uspešnosti. Ali je mogoče priti do uspešnosti premočrtno ali po vnaprej znanih pravilih ali pa morda sploh ni dejavnikov uspešnosti, ki jih je mogoče imeti kot trdno oporno točko? Ali na vrh vodijo lepe in gladke ceste kjer ni potrebnega posebnega truda (npr. to sem zlahka dosegel, zastonj, brezplačno, samo z enim klikom do … ipd.) ali pa gre za dolgotrajno, doživljenjsko »npr. matranje, švicanje, trud, predanost, vztrajnost ipd.« s sila majhno verjetnostjo za dober izid? Ali je mogoče biti uspešen posameznik na podlagi primerjalnega presojanja (benchmarking) z drugimi ali je morda potrebno ubrati lastno inovativno pot, ki prinaša veliko negotovosti in tudi večje nagrade?</span></div>
<div style="text-align: right;">
<span style="background-color: white; color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; font-size: 14.6667px; text-align: justify;"> prof. dr. Mirko Markič</span></div>
<div style="text-align: right;">
<span style="background-color: white; color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; font-size: 14.6667px; text-align: justify;"><br /></span></div>
<div style="text-align: left;">
<span style="background-color: white; color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></div>
FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-62083173852870800562020-06-09T09:30:00.001+02:002020-06-16T09:16:39.024+02:00Strateško razmišljanje je humus odličnosti FOŠ<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu svoje razmišljanje in delovanje vseskozi usmerja na podlagi strateškega načrta. Prvi je bil oblikovan za ustanovno petletno obdobje 2009-2014, drugi za obdobje rasti 2015-2020, letošnji pa postaja vodilo za obdobje zrelosti 2021-2025. Do sedaj smo strateške načrte oblikovali za fiksno obdobje petih let, slednjega pa bomo vsako leto ažurirali za tekoče drseče obdobje petih let.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Ob realizaciji prvih dveh strateških načrtov smo ugotovili, da sta bila odlična podlaga za izpeljavo vsebin letnih delovnih načrtov, da sta nam dajala stanovitne in prave usmeritve ter da sta nam omogočala učinkovito soočanje z izzivi iz okolja. Večino ključnih aktivnosti, opredeljenih z integriranim programom, smo izvedli, za nekatere pa smo ugotovili, da kljub hotenjem, nismo imeli dovolj zmožnosti.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Z aktualnim strateškim načrtom smo obdržali izvirno definicijo poslanstva:</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">»Razvijamo ustvarjalne potenciale posameznikov in organizacijske znanosti ter prispevamo k nenehnemu izboljševanju kakovosti življenja.«</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">S posodobitvijo vizije poudarjamo našo širitev iz področja menedžmenta kakovosti na celotno področje organizacijske znanosti in našo namero po pozicioniranju v mednarodnem prostoru oziroma usmeritev v internacionalizacijo delovanja FOŠ. Vizija sedaj glasi:</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">»Postali bomo ena prepoznavnejših fakultet s področja organizacijske znanosti v mednarodnem prostoru, naši diplomanti pa med najbolj priznanimi strokovnjaki s svojega področja.«</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Obstoječim sedmim vrednotam organizacijske kulture smo pripisali še tri nove vrednote, in sicer humanizem, sodelovalnost in enakost. Procesni pristop in procesno shemo ohranjamo v izvirni zasnovi, strateške usmeritve pa smo iz prvotno sedmih skrčili na štiri in s tem še vedno obdržali našo osredotočenost v celoten spekter deležnikov:</span></div>
<ul style="background-color: white; color: #58585a; margin: 0px 0px 0px 3em; padding: 0px 0px 1em;">
<li style="line-height: 1.5em; margin: 0px; padding: 0px;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">odličnost študija in zadovoljstvo študentov;</span></li>
<li style="line-height: 1.5em; margin: 0px; padding: 0px;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">znanstveno raziskovalna in razvojna odličnost ter zadovoljstvo deležnikov;</span></li>
<li style="line-height: 1.5em; margin: 0px; padding: 0px;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">odličnost poslovanja in zadovoljstvo sodelavcev;</span></li>
<li style="line-height: 1.5em; margin: 0px; padding: 0px;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">družbeno odgovorno delovanje.</span></li>
</ul>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Z integriranim programom smo opredelili štiriindvajset ukrepov za njegovo realizacijo in med njimi tudi trinajst internih projektov, s katerimi želimo oblikovati izvirne modele organiziranosti za potrebe FOŠ, istočasno pa bodo služili tudi za razpis tem v okviru diplomskih in magistrskih nalog. Kot enega ključnih tu izpostavljam »Model študija FOŠ« s katerim želimo odgovoriti na izzive okolja in pričakovanja deležnikov ter ponuditi inovativno obliko kombiniranega študija. Enako velik pomen pa pripisujem tudi projektom »Internacionalizacija FOŠ«, »Dvig prepoznavnosti blagovne znamke FOŠ« ter »Digitalizacija poslovanja FOŠ«.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Spoštovani soustvarjalci Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu. Z realizacijo strateškega načrta bomo udejanjali naše poslanstvo in dosegli našo vizijo. Ker bomo ob tem negovali vrednote naše organizacijske kulture, bomo krepili tudi našo akademsko odličnost. Smo najboljša ekipa, ki ima najboljše študente. Naj nas ob tem vodi misel: » S pogledom v zvezde, a z nogami trdno na tleh«.</span></div>
<div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: right;">
<br />
<div style="text-align: right;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">prof. dr. Boris Bukovec,</span></div>
<div style="text-align: right;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">dekan</span></div>
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">
</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: left;">
<span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></div>
</div>
FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-79762894751848752932020-05-29T10:26:00.002+02:002020-05-29T10:30:32.728+02:00Vprašanja o študiju na daljavo in cilji izobraževanja<i style="text-align: justify;"><span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Malo ozadja – sem interdisciplinarka – kot učitelj in kot študent. Med
drugim se že 20 let izobražujem za poučevanje na daljavo – sem v vlogi študenta,
kjer se učim različnih pristopov, strategij in metod<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>o integraciji IKT v študijskem procesu.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Aktivno poučujem na daljavo že zadnjih 18 let
– sem v vlogi učitelja, in sicer v tujini in v Sloveniji. Poučujem oz. sem
'facilitator' učiteljem ter bodočim učiteljem o<span style="mso-spacerun: yes;">
</span>integraciji IKT orodja v njihovo poučevanje, poučujem pa tudi študente
na dodiplomskem in podiplomskem študiju na svojem področju. Ko to pišem, ne
morem verjeti, kako hitro je že minil čas in tudi o vlogi učitelja, šolstva ter
razvoju različnih orodij za delo na daljavo.</span></span></i><br />
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<i><span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></span></i></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Opazili smo, da so se učitelji, kljub izzivom, na vseh ravneh izobraževanja
izkazali s študijem na daljavo. Tako rekoč čez noč so se pedagogi in andragogi
prelevili v učitelje na daljavo in na hitro, kolikor so zmogli, pretvorili učne
vsebine za delo na daljavo. Ali je bilo uspešno? Bomo še videli. Ali so bili
udeleženci zadovoljni? Nekateri pritrdijo in nekateri ne. Ali je bilo pravično
za vse? Vsekakor ne! Ne le pomanjkanje računalnikov, programov, strežnikov,
nedostopnost do interneta itn., ampak tudi premalo primernega znanja učiteljev,
na kakšen način, s katerimi pristopi in kako pretvoriti predmet. Pa tudi udeležencem
študijskega procesa ni bila omogočena pripravljenost za popolno delo na
daljavo. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">To, kar smo videli od marca dalje, je bil res 'eksperiment', kot nekateri
pravijo, o hitri uvedbi in izvedbi študija na daljavo na globalnem nivoju.<o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Poraja se vprašanje, ali je študij na daljavo le pretvorba predmeta, ki smo
ga imeli fizično v predavalnici s posnetim predavanjem? Seveda ne! Nekateri
sprašujejo, kaj je bolje – študij na daljavo ali klasičen študij. Na kratko
povedano, nobena od teh oblik ni boljša ali slabša, vendar je odvisna od mnogih
dejavnikov.<o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Raznovrstne raziskave so pokazale, da je od vseh oblik – torej, fizično (tradicionalno)
izobraževanje ter razne oblike 'online' študija, kombinirana oblika študija najbolj
učinkovita. Zelo na splošno – kombinirana pomeni, nekaj je fizično
(tradicionalno) in nekaj na daljavo (online). Če pa primerjamo online oblike v
primerjavi s tradicionalnim načinom (mimogrede, to je izjemno težko
raziskovalno primerjati) pa izsledki kažejo, da je ena oblika tako rekoč enako
učinkovita kot druga.<o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Vendar, ali je pravo vprašanje – katera oblika je boljša? Morda je bolj vmesno
vprašanje, <i>katera orodja so najboljša, da pride do učenja, znanja</i>? Ter
pri <i>katerih ciljih in za katero skupino študentov je najbolj primerna fizična
oblika, za katere kombinirana oblika in za katere popoln študij na daljavo</i>?
In morda, kot se sprašuje Bates (2016),<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><i>katere
izzive imam kot učitelj (oz. katere izzive imajo moji študenti) in katera
oblika/orodje je najbolj primerna za te izzive? </i>Ter <i>kakšna je kakovost
izvajanja fizične oblike ter oblike na daljavo?</i> Kakovost izvedbe
študijskega procesa pa je ena izmed najbolj pomembnih faktorjev, tako fizične
izvedbe kot izvajanja na daljavo oz. 'online'. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Kot učitelji se moramo naučiti, kako uporabiti digitalne tehnologije, da
prenesemo učno izkušnjo. Kakšne izide lahko pričakujemo s kombinirano obliko
oz. z 'online' obliko? Delo na daljavo lahko poudarja delo na veščinah/kompetencah,
reševanje raznih problemov (tudi z razvojem umetne inteligence), omogoča tudi,
da so predavanja posneta, študenti jih predhodno poslušajo in pridejo na naslednje
srečanje, da utrdijo, sprašujejo, rešujejo glede na to, kar so poslušali (t.i. <i style="mso-bidi-font-style: normal;">flipped clssroom</i> oz. obrnjeno učenje). Pridobijo
pa tudi veščine za uporabo tehnologije, upravljanje z znanjem, samostojno
učenje,…<o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Nove tehnologije in razvoj umetne inteligence bodo vplivale na spremembe v sami
izvedbi poučevanja tako, da bo bolj zanimivo za učitelja ter da bodo študenti
bolj zavzeti za učenje. Za preobrazbe predmetov je potrebno delo v timih, kjer
se na primereni način pogleda učne cilje, izbere primerna orodja za izvedbo in
ocenjevanje ter način poučevanja.<o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Na nedavnem spletnem seminarju (20. 5. 2020<i>; COVID-19’s Impact on the
Future of Higher Education: What University Leaders Should Be Thinking About
Now</i>) je dr. Govindarjan iz Dartmouth College poudaril, da moramo kot
institucije najprej razjasniti, kaj je naš cilj. Če je naš cilj prenos znanja,
potem bo čez <i>x</i> število let tehnologija to že omogočila z razvojem umetne
inteligence in kot institucija ne bomo več obstali.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Če pa je naš cilj, da soustvarjamo znanje,
razvijamo kreativnost, samostojno reševanje problemov, naučiti študente povezovanja
konceptov, prepričavanj, ocenjevanj,… v teh primerih pa tehnologija ne more tega
narediti in zato so potrebne tako fizične kot online oblike – t.i. kombinirane
oblike. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="text-align: justify;">
<span style="mso-ansi-language: SL;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Zaključujem še z dodatnimi vprašanji na katere še nimam odgovorov, in sicer
- <i>Kaj je ta globalni eksperiment o študiju na daljavo pokazal? In katere
dobre prakse iz zadnjih mesecev lahko prenesemo v fizično obliko?</i><o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div align="right" class="MsoNormal" style="text-align: right;">
<span lang="EN-US"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">prof. Dr (PhD, ZDA) Annmarie
Gorenc Zoran</span><o:p></o:p></span><br />
<span lang="EN-US"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></span>
<br />
<div style="text-align: left;">
<span lang="EN-US"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="background-color: white; color: #666666; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></span></span></div>
</div>
<br />FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-62842735718818518112020-05-08T11:35:00.000+02:002020-06-16T08:51:39.641+02:00Trikotnik raznolikosti, paradoksa in tolerance<div>
<div style="text-align: justify;">
Smo v času popuščanja omejitev glede epidemije, ki je upajmo za nami / in po napovedih nekaterih, ponovno pred nami? Živimo v pričakovanju, da bo počasi vse »po starem« oz. »tako kot je bilo nekoč« a ti dilemi sta nam še precej megleni. Ker se počasi končuje obdobje prisilnega ustavljanja in previdnega ponovnega zagona sistema (od posameznega gospodinjstva, podjetja, občine, do države, regije, EU in sveta; od nano do makro pogleda) imamo sedaj morebiti še dovolj časa za bolj poglobljeno razmišljanje o različnih temah. Ko bo ponovno na vrsti vsakodnevno »po časovnici urejeno življenje«, bo tega fokusa vedno manj. Za današnje uvodno razmišljanje podajam nekaj osnovnih stvari, ki se mi zdijo pomembna za uspešno življenje sistema, in s katerimi se vsakodnevno soočamo, to so: raznolikost, paradoks in toleranca.</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Raznolikost je eden izmed največjih izzivov, s katerim se soočamo v sodobnih družbenih sistemih in obstajajo praktični, gospodarski in etični razlogi, da se z njo sprijaznimo. Raznolikost se nanaša na pravično in enakovredno obravnavo vsakega posameznika ne glede na osebne okoliščine, med katere sodijo rasa, barva kože, spol, starost, etnična pripadnost, narodnost, veroizpoved, spolna usmerjenost, zakonski stan, starševstvo, dohodek oziroma premoženje in politično ali drugo prepričanje, pripadnost določeni subkulturi, osebni stil, svetovni nazor in številne značajske poteze posameznikov. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
</div>
<div>
<div style="text-align: justify;">
Druga tema za razmislek je paradoks (Jin-Jang oz. protislovje) s katerim se vsakodnevno soočamo in v nas spodbuja k razmisleku o zapletenih in soodvisnih pojavih v realnem (nasprotje od virtualnega, tudi na daljavo) življenju. Paradoks nas napeljuje na spoznanje, da ni enostavnih in enoznačnih rešitev za te pojave. Najbolj izraziti paradoksi na področju menedžmenta sistema so npr.: centralizacija / decentralizacija; zapleteno / enostavno; ljudje / profit; prostovoljno / prisilno; kontrola / prostost; staro / novo; sodelovanje / tekmovanje; prilagodljivost / stalnost ipd. Pretirano poudarjanje enega gre na škodo drugega (kot npr. neenakost – ni enako kot raznolikost!, tudi igra ničelne vsote ali politično imenovano populizem). </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Tretja tema, ki jo lahko povzamemo kot skupni imenovalec za predhodne dve, pa je povezana s toleranco oz. strpnostjo. O njej je že leta 1928 pisal eden izmed najbolj branih avtorjev na svetu Napoleon Hill v njegovem znamenitem delu Zakonu o uspešnosti (The Law of Success). V obsežni 25-let trajajoči študiji najbolj uspešnih posameznikov, je bila toleranca eden izmed predpogojev zanjo. Nestrpnost je oblika neznanja ter glavni vzrok vseh svetovnih konfliktov in generira sovražnike v poslovnem in družbenem okolju. Pri toleranci naj bi manj časa namenili nasprotovanje drug drugemu in več napora v iskanju soglasja.</div>
<br />
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal; text-align: justify;">
<div style="text-align: right;">
<span style="background: white; font-size: 11pt;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"> prof. dr. Mirko Markič</span><span style="font-family: "calibri" , sans-serif;"><o:p></o:p></span></span></div>
</div>
</div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal;">
<span style="background: white; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="line-height: normal;">
<span style="background: white;"><span style="color: #666666; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></span></div>
<br />FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-86502051534666556972020-04-24T12:18:00.001+02:002020-04-24T12:18:54.176+02:00Človek je socialno bitje.!?<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Današnji naslov ima na koncu namenoma postavljena tri različna ločila. Piko, klicaj in vprašaj. Slovnično pravilno bi bilo, če bi na koncu bilo le eno ločilo, jaz pa sem kljub temu izpisal vse tri.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Piko sem izpisal prvo, saj sem s tem želel poudariti, da je trditev "človek je socialno bitje" samoumevna. Da smo socialna bitja spoznavamo v družinah, vrtcih, šolah, delovnih okoljih, ... To pač jemljemo kot dejstvo in o tej »trivialni« resnici ne razmišljamo. Tudi o zraku recimo ne razmišljamo, saj je samoumevno, da ga za življenje potrebujemo. Toda, če nam zraka začne zmanjkovati, čutimo kako pomemben je za nas. Isto velja tudi za družbeno oziroma socialno bit naših življenj. Ko čutimo "omejevanje socialnega življenja", se pri nas pojavi enak občutek kot pri pomanjkanju zraka. Čutimo osebno ogroženost, če živimo v osiromašenju naših socialnih življenj.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Razmislek o uporabi klicaja oziroma vprašaja se mi je pojavil v trenutnem obdobju pandemije, ko smo priča radikalnim posegom v socialne vidike naših življenj. Ob spremljanju čedalje bolj pogostih izjav in zapisov v medij, bi kazalo ob njih namesto pike postaviti klicaj ali vprašaj. Nekateri nam vzneseno sporočajo svoja "najnovejša" spoznanja oziroma "odkritja", da so ob epidemiji ugotovili: "človek je socialno bitje!". Kot da bi odkrili še neodkrito, nekaj kar si zasluži "oznanilo" in s tem tudi klicaj kot ločilo. Izražena so bila tudi bolj "problematična" razmišljanja, ki bi se jih dalo parafrazirati na način, "ali je človek res socialno bitje?". Kot da bi želeli zanikati vsa osnovnošolska oziroma predšolska znanja in "ponovno odkriti toplo vodo".</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Ob koncu pa podajam zaključno misel, ki pa bi bila lahko spisana tudi v uvodu. Ko sva se s hčerko pred leti skupaj pripravljala na začetni tečaj jahanja, me ni pustila ravnodušnega ena od prvih povedi v gradivu za tečajnike, ki jih je pripravila Slovenska konjeniška akademija. Pisalo je: "Konj je socialna žival, ki nenehno potrebuje družbo". Pričakoval bi, da je v knjigi o konjih začetek posvečen bolj "živalskim temam" in ne definiciji "konj je socialno bitje".</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Sicer pa nas zgodovina uči, da je človek o svojih življenjsko in preživetveno pomembnih živalih in okoliščinami vedel več kot o sebi.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Če človek ve, da je konj socialno bitje, potem bi moral tudi vedeti, da je on sam socialno bitje. V naslovu sta torej zdravorazumskemu človeku klicaj in vprašaj odvečni ločili.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: right;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">prof. dr. Boris Bukovec,<br />dekan</span><br />
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span>
<div style="text-align: left;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="color: #666666; font-family: "trebuchet ms", trebuchet, verdana, sans-serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></span></div>
</div>
FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-79641722447184360432020-03-30T10:15:00.001+02:002020-03-30T10:17:32.727+02:00Kriza kot priložnost ali nevarnost – to je stvar svobodne volje<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<div style="line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Motiv za razmislek sem dobil iz trenutnih razmer soočanja s pandemijo koronavirusa. Ob tej pandemiji se zelo pogosto uporabljajo besede »izredne razmere«, »krizne razmere«, »krizno ukrepanje«, »kriza«….. Imamo priložnost spoznavanja kako se svet, Evropa, Slovenija, naša občina, naše podjetje, naša družina in mi osebno prilagajamo na to in take »krize«.</span></div>
<div style="line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Ni pa vsaka izjemna situacija krizna.</span></div>
<div style="line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Izjeme oziroma odkloni od predvidevanj se dogajajo nenehno. Na take odklone oziroma izzive iz okolja se lahko odzovemo znotraj ustaljenih praks vodenja ter v okviru obstoječih struktur in procesov. Na obnašanje posameznika v takih spremenjenih, a še vedno »nekriznih« razmerah neposredno vpliva trenutna osebna motiviranost. Ključni so torej motivi posameznika, le ti pa so odsev organizacijske klime, lastnih kompetenc ter individualnih potreb in vrednot v takih transakcijskih okoliščinah.</span></div>
<div style="line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Korenite, radikalne oziroma transformacijske spremembe v okolju pa v obstoječih »sistemih«, ki so prilagojeni za delovanje v »normalnih in obvladljivih« razmerah ob svojem pojavu povzročijo krizo. Organizacijska teorija predlaga, praksa odličnih pa potrjuje, da je v takih okoliščinah potrebno na te izzive iz okolja odgovoriti z radikalno spremembo strategije organizacije, novemu stanju primernejšim načinu vodenja in logično tudi z radikalno spremembo organizacijske kulture. Tu je ključna osebna »transformacija« najvišjega vodstva organizacije, ki mora spremeniti lasten način vodenja in kar je pri tem najtežje a neizogibno potrebno, da vzpostavi novim razmeram ustrezno organizacijsko kulturo. Velikokrat se ob tem vodilne ekipe spremenijo tudi na tak način, da prihaja do zamenjav na ključnih položajih. Potrebni so namreč voditelji z drugačnim načinom vodenja in z drugačnim naborom vrednot, če želi organizacija v novem, radikalno spremenjenem stanju ostati uspešna.</span></div>
<div style="line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Res je, po vsaki krizi »stvari niso več takšne kot so bile prej«. Pa tudi ljudje po krizi nismo več takšni kot smo bili prej. V tem je priložnost za »novo kakovost« v »novih razmerah«. Ob tem se moramo zavedati tudi potrebe po lastni transformaciji, saj ne moremo kot »predkrizno delujoči« ostati del ekip, ki deluje »pokrizno«. Tega dejstva ne sme spregledati nihče v organizaciji. Pomembnost tega dejstva je sorazmerna s pomembnostjo položaja posameznika. Tu je ključ uspeha ali neuspeha. Lahko pa je kriza tudi priložnost »neprilagojenim« za nove karierne izzive.</span></div>
<div style="line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Naj zaključim s »poljudno« definicijo krize, ki je zelo plastična. Izhaja iz mojega »veselja«, da pač besede »lomim«. Besedo kriza lahko beremo tudi kot »kri – za«. Torej je to opis stanja, ko »kri« teče oziroma jo damo »za« nekaj oziroma nekoga. Če so okoliščine take, da teče kri oziroma moramo žrtvovati svojo kri, ter pojem »krvi« razširimo na pojem »samega sebe«, potem so to res krizne okoliščine in to je res »kriza«.</span></div>
<div style="line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">In v razmislek. Če menimo da smo res ustrezno prebrodili krizo brez »krvi«, potem obstaja samo vprašanje čas, kdaj se nam bo kriza ponovila ali pa je to sporočilo, da krize sploh ni bilo.</span></div>
<div style="line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Vsekakor pa si želim in upam, da bo s pandemijo povzročena kriza čim krajša in njene posledice čim manjše. Bo pa zagotovo vse drugače. Tudi vsak od nas bo drugačen. Upam da bo drugačno tudi civilizacijsko obnašanje, z njo nova kultura in višja stopnja zavesti.</span></div>
<div style="font-family: Roboto, sans-serif; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: right;">
<span style="font-family: georgia, "times new roman", serif;">prof. dr. Boris Bukovec,</span><span style="font-family: georgia, "times new roman", serif;">dekan</span></div>
</div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: right;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span>
<br />
<div style="text-align: left;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="color: #666666; font-family: "trebuchet ms" , "trebuchet" , "verdana" , sans-serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></span></div>
</div>
FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-65850062916920133812020-03-02T13:46:00.000+01:002020-06-16T09:12:01.428+02:00Najpomembnejše je stanje duha<table border="0" cellpadding="0" cellspacing="0" class="mcnTextBlock" style="background-color: white; border-collapse: collapse; color: black; min-width: 100%; text-align: justify; width: 100%;"><tbody class="mcnTextBlockOuter">
<tr><td class="mcnTextBlockInner" style="padding-top: 9px; text-size-adjust: 100%;" valign="top"><table border="0" cellpadding="0" cellspacing="0" class="mcnTextContentContainer" style="border-collapse: collapse; max-width: 100%; min-width: 100%; text-align: left; width: 100%;"><tbody>
<tr><td class="mcnTextContent" style="line-height: 27px; padding: 0px 18px 9px; text-align: center;" valign="top"><div style="text-align: justify;">
<div id=":qz">
<div id=":qq">
<div dir="ltr">
<div style="text-align: right;">
<br />
<div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Svojim študentom nenehno razlagam, da obstajajo velika sovpadanja med pristopi obvladovanja sprememb in pristopi celovitega obvladovanja kakovosti. Ob tem posebej poudarjam, da oba pristopa človeku pripisujeta največji pomen. Tako kot je govor o kakovosti govor o ljudeh, je tudi govor o spremembah govor o ljudeh. </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Po analogiji analize splošnih stališč do kakovosti, kjer so bile prepoznane tri razsežnosti kakovosti in sicer kakovost kot ustreznost zahtevanim specifikacijam, kakovost kot zadovoljstvo kupca z uporabnostjo in kakovost kot stanje duha, podajam okvirni poskus definiranja treh razsežnosti pri obvladovanju sprememb.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Prva razsežnost pomeni pojmovanje obvladovanja sprememb za doseganje uresničevanja pričakovanega, oziroma doseganje reprodukcije, torej obnove oziroma samoobnove.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Druga razsežnost predstavlja pojmovanje obvladovanja sprememb za preseganje uresničevanja pričakovanega, oziroma doseganje izboljšane reprodukcije, torej razvoja oziroma samorazvoja.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Tretja razsežnost pa prepoznava obvladovanje sprememb kot stanje duha in jo tesno povezuje z osmišljanjem dela. V luči nove paradigme obvladovanja sprememb je jasno, da so odločilni dejavnik ljudje in da človeška razsežnost obvladovanja sprememb dopolnjuje prvi dve razsežnosti. Zgoditi se mora internalizacija nove paradigme.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;"><br /></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Ravno ta tretja razsežnost je pomembna, če hočemo napraviti odločnejši preskok z ene ravni na drugo. Med kakovostjo življenja ljudi na splošno, zlasti med kakovostjo našega poklicnega življenja in med kakovostjo proizvodov, ki jih proizvajamo, ter storitev, ki jih opravljamo, vlada soodnos. Resnično izboljšanje prve in druge razsežnosti je namreč mogoče le, če se izboljša tudi tretja, človeška razsežnost. Osmišljenost dela in življenja je namreč tista osrednja os, okoli katere posameznik razumno obvladuje svoja dejanja.</span></div>
<span style="color: #444444; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="color: #444444; font-family: georgia, "times new roman", serif;">prof. dr. Boris Bukovec,</span></span></div>
</div>
<div style="text-align: right;">
<span style="color: #444444; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">dekan</span></div>
<br />
<div style="text-align: right;">
<div style="text-align: left;">
<div style="text-align: left;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; font-size: x-small;"><span style="color: #666666; font-family: "trebuchet ms" , "trebuchet" , "verdana" , sans-serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></span></div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</div>
</td></tr>
</tbody></table>
</td></tr>
</tbody></table>
FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-91646393550207695232019-11-19T14:38:00.000+01:002019-11-19T14:38:04.860+01:00Izjava o osebnem poslanstvu<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Vsako leto, vsaki novi generaciji študentov s posebno pozornostjo in strastjo razlagam o pomenu in pomembnosti strategij ter strateškega menedžmenta pri doseganju poslovne odličnosti organizacij. Ob tem se še posebej osredotočam v čim bolj plastične predstavitve pomena poslanstva, vizije in vrednot organizacijske kulture. Študente želim prepričati, da so te »osnovne definicije« zelo pomembne, a da so v praksi velikokrat spregledane ali pa obravnavane premalo poglobljeno. Nikoli pa ne pozabim poudariti tudi tega, da so poslovno odlične organizacije pri tem izjeme, saj vedo, da je ravno v njih »humus« njihove uspešnosti.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Ob tem študente vedno tudi animiram k razmisleku, da bi to logiko »strateškega menedžmenta« preskusili tudi na osebni ravni. Začnemo z razpravo, da obstajajo tudi organizacije s samo enim zaposlenim in da če ta »teorija« velja tudi za njih, velja tudi za »mene kot posameznika«. Torej sem tudi »jaz organizacija« in sam nase lahko gledam preko definicije organizacije kot ciljno usmerjenih razmerij med ljudmi. Sledi moja animacija, da je po tej logiki smiselno oblikovati tudi izjavo o osebnem poslanstvu, osebni viziji in osebnih vrednotah.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Predlagam jim, da si pač v trenutku, ko bodo za to čutili potrebo, poskušajo oblikovati izjavo o osebnem poslanstvu, ki naj pove »kdo sem in komu služim«, izjavo o osebni viziji, ki naj razkrije »kam želim priti in kaj želim doseči« ter da v tretjem koraku zapišejo tudi osebne vrednote, ki jih živijo. Poskušam jih tudi prepričati, tudi na podlagi lastne izkušnje, da je pisanje teh izjav zelo »osvobajajoče« delo ter da je te izjave potrebno zapisati na papir in jih periodično tudi prebrati ter po potrebi tudi »nadgraditi«.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Pri vseh teh izjavah največji pomen pripisujem izjavi o osebnem poslanstvu. Gre za definicijo poslanstva osebnega življenja, vsak človek in vsako življenje pa je unikatno. Tako so definicije osebnega poslanstva praviloma unikatne. Je pa pri iskanju te unikatnosti modro upoštevati definicijo življenja, ki jo lahko razberemo iz starih vzhodnjaških filozofij: »Življenje je proces spoznavanja samega sebe za dobrobit drugih«.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">Torej dobra izjava o osebnem poslanstvu govori o »procesu spoznavanja«, boljša govori tudi o »procesu spoznavanja samega sebe«, najboljša pa tudi o »lastnem prispevku za dobrobit drugih«.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: right;">
<span style="font-family: Georgia, Times New Roman, serif;">prof. dr. Boris Bukovec<br />dekan</span></div>
<span style="background-color: white; color: #666666; font-family: "Trebuchet MS", Trebuchet, Verdana, sans-serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;"><br /></span>
<span style="background-color: white; color: #666666; font-family: "Trebuchet MS", Trebuchet, Verdana, sans-serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span>FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-83434558064487352232019-11-19T14:34:00.003+01:002019-11-19T14:36:24.957+01:00FOŠ. Razvijamo vašo ustvarjalnost.<h2 style="background-color: white; color: #8a1735; font-size: 18px; font-weight: normal; margin: 0px; padding: 0px 0px 0.5em;">
<span style="color: #58585a; font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; font-size: 14px; text-align: justify;">Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu je inovativna in v osebni razvoj študentov usmerjena fakulteta, ki že izvaja študijske programe menedžmenta kakovosti na vseh treh stopnjah.</span></h2>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Študijski programi so usmerjeni v potrebe izobraževanja vodstvenega in vodilnega kadra, s poudarkom na razvoju kompetenc, potrebnih za nenehno obvladovanje sprememb in doseganje organizacijske odličnosti. Študijski programi FOŠ so študijski programi leadershipa.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Dandanes namreč delodajalci iščejo sodelavce, ki znajo reševati probleme, imajo vodstvene in strokovne kompetence ter ob tem razmišljajo samostojno, sistemsko in analitično.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Našo osrednjo sposobnost prepoznavamo v odličnosti zasnove in izvedbe raziskovalno-razvojnega dela ter študijskih programov z uravnoteženim prepletom znanstvene misli, svetovanja in prakse.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Pri oblikovanju programov in našem delu nas vodi model odličnosti EFQM in ob tem ponosno poudarjamo, da smo prvi visokošolski zavod v Sloveniji, ki je svoj sistem vodenja certificiral po zahtevah standardov ISO 9001 in ISO 27001.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Kot ključne razloge za vpis izpostavljamo:</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">· predavatelje z bogatimi izkušnjam v stroki,<br />· osebni pristop do študentov in<br />· poletne šole v poslovnem okolju s pridobitvijo certifikata.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Svojo vpetost v okolje dokazujemo preko lastno-razvitega modela strateških partnerstev, številčno mobilnostjo študentov in osebja v okviru Erasmus+ programa, množico študentskih in mednarodnih projektov, z izvajanjem mednarodnih konferenc, z izdajanjem znanstvenih monografij in z dvema, v mednarodnih bazah indeksiranima, znanstvenima revijama.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">FOŠ je prava akademija – torej skupnost študentov in profesorjev. Imamo vse kar imajo velike fakultete in delamo vse kar delajo velike fakultete. Ob tem smo še posebej veseli, da večino stvari delamo drugače – poskušamo pač biti čim bolj verodostojni naši zavezanosti k akademski odličnosti.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">V desetih letih smo prehodili kar dolgo pot in ob tem smo najbolj ponosni na naših 70 diplomiranih organizatorjev, 40 magistrov menedžmenta kakovosti in 25 doktorjev znanosti.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: justify;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">Še v nadalje bomo sledili našemu poslanstvu, naši osredotočenosti v povečevanje vrednosti za naše študente in našemu sloganu: FOŠ. Razvijamo vašo ustvarjalnost.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #58585a; font-size: 14px; line-height: 1.5em; padding: 0px 0px 1em; text-align: right;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">prof. dr. Boris Bukovec,<br />dekan</span><br />
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span>
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="color: #666666; font-family: "Trebuchet MS", Trebuchet, Verdana, sans-serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></span></div>
FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-29711070264610070312019-09-19T14:42:00.002+02:002019-11-19T14:36:38.401+01:00Vodja kot organizacijski filozof<h3 style="background-color: white; font-weight: normal; margin: 0px; padding: 0px 0px 0.5em;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; font-size: small;"><span style="text-align: justify;">Študentje FOŠ po zaključku prve stopnje študijskega programa menedžment kakovosti pridobijo naslov diplomirani organizator, po zaključku druge stopnje pa naslov magister menedžmenta kakovosti. Prepričani smo, da s svojimi kompetencami lahko postanejo ključen vodstveni kader na delovnih mestih vodij, menedžerjev, direktorjev, svetovalcev,… Menimo, da lahko v vseh okoljih odločilno prispevajo k iskanju odgovorov na vprašanje: »Kako z obvladovanjem sprememb uspešno voditi podjetje?«</span>Naše študente prepričujemo, da se pri obvladovanju izzivov organizacije vedno spomnijo FOŠeve definicije organizacije kot ciljno usmerjenih razmerij med ljudmi. Kot vodje se morajo torej zavedati, da voditi organizacijo pomeni usmerjati sodelavce k doseganju ciljev. Organizacija so ljudje. Organizacija je živ organizem in kot takega ga morajo tudi upoštevati. Torej ima tudi organizacija svoje življenje in če želi biti poslovno odlična, moramo vanjo vnašati življenje v smislu animiranja oblikovanja mreže samoupravnih timov in ustrezne komunikacije. Vodje torej v tem kontekstu proučujejo življenje organizacije. Vodje so torej organizacijski filozofi.<br />Vodja kot organizacijski filozof?</span></h3>
<h3 style="background-color: white; font-weight: normal; margin: 0px; padding: 0px 0px 0.5em;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; font-size: small;"><br />Zakaj pa ne. Po osnovni definiciji je filozofija veda, ki raziskuje življenje. Kdor raziskuje življenje je torej filozof in kdor raziskuje življenje organizacije je torej organizacijski filozof.<br />Ta trditev ni moja, ampak sem jo prebral v knjigi Loua Marinoffa »Raje Platona kot pomirjevala«, kjer piše, da bo v 21. stoletju delovno mesto korporativnega filozofa stalnica in da bodo ti filozofi svetovalci zaposlenim pri reševanju problemov, ki jih ovirajo pri izpolnjevanju delovnih obveznosti.</span></h3>
<h3 style="background-color: white; font-weight: normal; margin: 0px; padding: 0px 0px 0.5em;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; font-size: small;"><br />Priznam, da mi je ta njegova trditev odprla novo dimenzijo pogleda na samega sebe kot vodjo in kot profesorja, ki se ukvarja z organizacijskimi študijami.</span></h3>
<h3 style="background-color: white; font-weight: normal; margin: 0px; padding: 0px 0px 0.5em;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; font-size: small;"><br />Prepričan sem, da če bi obstajalo delovno mesto organizacijskega filozofa, bi ga naši diplomirani organizatorji oziroma magistri menedžmenta kakovosti lahko zasedli.</span></h3>
<h3 style="background-color: white; margin: 0px; padding: 0px 0px 0.5em;">
<div style="text-align: center;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; font-size: small;"><br /></span></div>
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; font-size: small;"><div style="text-align: center;">
Ob tej priložnosti izrekam tudi prijazno dobrodošlico novi generaciji študentom FOŠ.</div>
</span></h3>
<h3 style="background-color: white; font-weight: normal; margin: 0px; padding: 0px 0px 0.5em;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif; font-size: small;"><span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span><div style="text-align: right;">
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;">prof. dr. Boris Bukovec</span><br />
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><br /></span>
<span style="font-family: "georgia" , "times new roman" , serif;"><span style="color: #666666; font-family: "Trebuchet MS", Trebuchet, Verdana, sans-serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></span></div>
</span></h3>
FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-6014749498560581112019-06-21T10:34:00.002+02:002019-06-21T11:49:56.771+02:00Veš, profesor, svoj dolg?<div style="background-color: white; font-weight: normal; margin: 0px; padding: 0px 0px 0.5em; text-align: justify;">
<br />
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">V originalu je pesnik Oton Župančič leta 1941 ta verz
zapisal: »Veš, poet, svoj dolg?« To je bilo pred davnimi 78 leti v obdobju
uničujočega pohoda takratne mračne ideologije. Z njim je naš poet opozoril
pesnike, da je njihovo poslanstvo v ustvarjanju umetniških del in da le to ne
sme ugasniti kljub terorju in brezupnosti.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">V tokratnih razmišljanjih ne želim iskati vzporednice s
tistimi časi, čeprav tudi za označitev današnjega civilizacijskega trenutka
pogosto uporabljamo besede kot so vzpon mračnih ideologij, teror kapitalistične
miselnosti in zaton kritične misli. Ne želim polemizirati o »dolgu poetov«
ampak želim najprej pomesti pred svojim pragom. Pred pragom akademske
skupnosti. Menim da je skrajni čas, da mora vsak od profesorjev in celotna
akademska skupnost razmislit o svojem dolgu. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Noam Chomsky je v svojem delu Somrak demokracije zapisal, da
je odgovornost intelektualcev v tem, da govorijo resnico in da razkrivajo laži.
Ker smo profesorji intelektualci, menim, da je del našega poslanstva in s tem našega
»dolga« tudi v govorjenju resnice in razkrivanju laži. Ob tem se mi zdi
pomembno tudi poudariti, da neresnica in laž nista identična pojma. Neresnica
je nasprotje z resnico, laž pa je uporaba neresnice za doseganje manipulativnih
namenov. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">V kontekstu razmisleka: »Veš, profesor, svoj dolg?« navajam
tri fenomene: prekarnost, izgorelost in nestrpnost. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Akademska skupnost je molčala recimo ob pojavu fenomena
prekarnosti. Molči tudi sedaj, ko je prekarnost vsesplošen pojav in ko se
prekarnost promovira celo kot primer dobre kadrovske prakse. </span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><br /></span>
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Akademska skupnost
je molčala recimo tudi ob pojavu fenomena stresa in njegove kulminacije v
izgorelosti. Molči tudi sedaj, ko je Svetovna zdravstvena organizacija
izgorelost uvrstila na posodobljen seznam bolezni in jo kmalu zatem s
pojasnilom o pomoti tudi brisala iz seznama. </span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><br /></span>
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">Akademska skupnost je molčala
recimo tudi ob pojavu fenomena nestrpnosti. Molči tudi sedaj, ko zaradi
nestrpnosti padajo življenja tistih, ki na to nestrpnost opozarjajo. Kot da se
je že pozabila tisočletna resnica, da setvi misli sledi žetev besed, setvi
besed sledi žetev dejanj, setvi dejanj sledi žetev navad, setvi navad sledi
žetev značaja, setvi značaja pa sledi žetev usode. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div align="right" class="MsoNormal" style="text-align: right;">
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">prof. dr. Boris
Bukovec,</span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">dekan<o:p></o:p></span><br />
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;"><br /></span></div>
<div align="right" class="MsoNormal" style="text-align: right;">
<span style="font-family: "trebuchet ms" , sans-serif;">(Zapis ne predstavlja
uradnega stališča FOŠ.)</span><o:p></o:p></div>
<br /></div>
FOŠhttp://www.blogger.com/profile/11545226372073921459noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-721358767571783382018-07-08T08:02:00.000+02:002019-06-21T10:52:31.848+02:00Napotki menedžerjem na začetku njihove karierne poti<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
Današnji razmislek se mi je porodil ob izpolnjevanju anketnega
vprašalnika za potrebe diplomske naloge ene od naših študentk. Bil sem
naprošen za osebni pogled na ključne gradnike oziroma vrline, za katere
osebno menim da bi jih moral upoštevati vsak menedžer na začetku svoje
karierne poti.<br />
Imam habilitacijo za področje menedžmenta, proučujem različne vidike
organizacije in menedžmenta, imam večletne praktične izkušnje na tem
področju, spremljam primere dobrih praks, poskušam razumeti vodilne
avtorje iz tega področja…..toda vseeno me je to enostavno vprašanje
postavilo v nelagodno situacijo. Čutil sem soočenje s prvinskim izzivom.<br />
Nisem bil vprašan kaj o tem predavam in kaj o tem kdo piše. Niti ni
študentke zanimalo kakšni so izsledki raziskav iz tega področja.
Zanimalo jo je moje osebno mnenje. Enostavno vprašanje in pričakovanje
enostavnega odgovora od »profesorja«. Čisto pravično. Tako kot postavim
na izpitu vprašanje jaz, sedaj študentka postavlja vprašanje meni.
Pričakuje odgovor. Čutim pritisk omejenosti časa za odgovor. Ob
spoznavanju dejstva da se s tem študentje srečujejo na vsakem izpitu,
razmišljam o strategiji odgovora. Ni mi vseeno. Reši me razlaga mojega
osebnega prepričanja oziroma razlaga mojih osebnih izkušenj, ki pretežno
izhajajo iz moje »izjave o osebnem poslanstvu«.<br />
Moji napotki menedžerjem na začetku njihove karierne poti so:<br />
· Čim prej oblikujete lastno izjavo osebne odličnosti in internalizirajte vrednote:<br />
<div style="padding-left: 30px;">
o Odličnost <br />
o Človeški odnosi <br />
o Znanje <br />
o Ustvarjalnost <br />
o Odgovornost <br />
o Lojalnost <br />
o Verodostojnost <br />
o Agilnost/proaktivnost</div>
· Delo oziroma ustvarjalnost posvojiti kot vašo ključno vrednoto. <br />
· Čim prej čim in čim celovitejše spoznajte stroko vaše organizacije. <br />
· Šolajte in usposabljajte se ob delu. <br />
· Poskrbite za odličnost vašega osebnega razvoja (telesno, umsko, duhovno in duševno). <br />
· Iščite, razumite in izkoristiti najboljše prakse izven vaše organizacije. <br />
· Pridobiti čim več mednarodnih izkušenj. <br />
· Vzpostavite čim širše socialno omrežje. <br />
· Negujte etičnost razmišljanja in delovanja.<br />
<div style="text-align: right;">
prof. dr. Boris Bukovec,<br />
dekan<br />
<br />
<span style="background-color: white; color: #666666; font-family: "Trebuchet MS", Trebuchet, Verdana, sans-serif; font-size: 13.2px; text-align: justify;">(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)</span></div>
</div>
Unknownnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-87172877783586642152018-02-26T10:25:00.001+01:002018-02-26T10:25:03.140+01:00Samorefleksija kot metoda in kot nujnost<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
Na <a href="http://www.fos-unm.si/" target="_blank">FOŠ</a> se trenutno (poleg vsega ostalega) ukvarjamo z nekaterimi ključnimi vprašanji, značilnimi za vsako resno organizacijo in za nekatere bolj čuječe (kot se opisuje sposobnost samozavedanja) posameznike. Začetek leta je vedno čas polaganja računov za preteklo obdobje in načrtovanje novega cikla. Preteklo leto smo bili tvorni na področju znanstvenega delovanja, pridobili pomembne mednarodne projekte, oziroma projekte, ki nam omogočajo naše intenzivno vpenjanje v mednarodno okolje in izmenjavo znanja. Glede na omejitve, ki v pretežni meri izhajajo iz nacionalnega okvirja, smo bili nadpovprečno uspešni. To je sicer pomembno, ampak študentje tega ne prepoznajo - kot tisti doprinos, ki ga predavatelji s tovrstnimi izkušnjami ustvarijo kot del predavanj.</div>
<div style="text-align: justify;">
Dogaja se sistematičen razvoj fakultete kot take, česar se študentje ponavadi niti ne zavedajo, kar je logično, vendar je večanje knjižnične zbirke, omogočanje študentske prakse, mednarodnih izmenjav pomembno ne samo za fakulteto kot tako, temveč predvsem za študente. V svetu naraščajoče nestrpnosti in strahu pred tujci, je možnost sodelovanja še kako pomembna izkušnja, ki naredi ta svet malo lepši. Tudi to ni najpomembnejše. </div>
<div style="text-align: justify;">
Vsako leto za potrebe ozaveščanja svojega delovanja merimo tako razpoloženje med sodelavci in med našimi študenti. Še ena statistika, za potrebe sprejemanja odločitev in načrtovanja nadaljnjega delovanja, razen če...</div>
<div style="text-align: justify;">
Razen če ne bi že toliko let zapovrstjo naši študentje kot ključno prednost<a href="http://www.fos-unm.si/si/programi/" target="_blank"> študija na FOŠ</a> (pa imajo nekateri že kar nekaj izkušenj z drugimi visokošolskimi institucijami v Sloveniji in v tujini), kot ključno prednost sistematično izpostavljali pozitiven, prijateljski in podporen odnos do študentov in njihovega dela. </div>
<div style="text-align: justify;">
Še kako pomembno je, da znaš biti na koncu človek, ne glede na razlike, nujnost spoštovanja standardov in pravil. Ampak vse to lahko narediš, kot robotizirana masovna proizvodnja diplomantov ali pa kot človek. In veseli nas, da nam znajo naši študentje povedati, da svoje delo še vedno opravljamo kot ljudje. </div>
</div>
Unknownnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-45964245396227572292018-02-13T07:43:00.000+01:002018-02-13T07:43:16.110+01:00Stokrat videno<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
Ponovno na poti...v istem hotelu...na pol poti... Tokrat na vzhod Slovaške...spotoma še sestanek na univerzi Comenius v Bratislavi...izmenjava izkušenj, znanj in vizitk na Tehnični Univerzi v Košicah. Znan protokol, znani igralci in znan rezultat. V Košice se vračam že od 2009, skoraj vsako leto, pogosto tudi po 3 ali 4 krat letno. Navadno sicer v nezimskem času, ko je teh 1800 km nekoliko bolj obvladljivih, tokrat pač zaupam, da bom z malo sreče pravočasno nazaj. Še vedno pod vtisom razmisleka o kulturi, podkrepljeni z dodatnimi informacijami o razpadu bralnih navad med ljudmi in nekaterimi razgovori, ki sami po sebi niso stvar javnega prostora....</div>
<div style="text-align: justify;">
In ravno danes, ko najbolj zagnani pričakujejo presežek 50ih odtenkov svobode, da v njihovem imenu premakne meje, katerih sami ne upajo, tisti bolj tradicionalni, bodo nekomu podarili morda cvet ali nekaj trenutkov zasebnosti, šolniki nam vsem lekcijo o tem, kako je svet narobe sestavljen, jaz pa...nič. Razglabljal bom morda o tem, kaj in zakaj gredo stvari v eno ali drugo smer, pa vendar, že dolgo časa je ena sama stvar, ki prihaja vedno znova na plano. No, dve... ok, v bistvu tri.</div>
<div style="text-align: justify;">
1. Ne pozabi biti človek - kdorkoli si in karkoli počneš, bodi človek.</div>
<div style="text-align: justify;">
2. Edina neizbežnost življenja je njegov konec, vse ostalo je opcijsko. </div>
<div style="text-align: justify;">
3. Za voljo današnjega dne, pa vendar ne samo danes. Nikoli ne naredi tega, da bi ti bilo jutri žal, ker danes nekomu nisi povedal in pokazal kako čutiš. Ne glede kako narobe je, kako nerodno je in kako paralizirajoče je. In ne samo danes. Vedno. kajti vsak danes, ki ga prestaviš na jutri, bo morda nikoli in v vsaki prižgani sveči bo obžalovanje, zakaj nisi tega naredil, dokler je bil čas... </div>
<div style="text-align: justify;">
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhPn8YU203SAmvxVqddhtdaB77ilZO3iZoqzlGgyaEEypP2VIUKqW9mRHkCvIXfe6NxvgriC7CS1AQ7RUj9izutM_z5F_aJXrHKn0kTs-df3s6Zy3hGg-5uKf6tp3uuhjDjdR9Sla3efSIQ/s1600/IMG_20180210_122055_edit%25281%2529.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1158" data-original-width="1600" height="231" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhPn8YU203SAmvxVqddhtdaB77ilZO3iZoqzlGgyaEEypP2VIUKqW9mRHkCvIXfe6NxvgriC7CS1AQ7RUj9izutM_z5F_aJXrHKn0kTs-df3s6Zy3hGg-5uKf6tp3uuhjDjdR9Sla3efSIQ/s320/IMG_20180210_122055_edit%25281%2529.jpg" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Dom Sv Alžbety, foto: UP</td></tr>
</tbody></table>
Še dva dni in grem nazaj. Če greste v Košice. Nikoli v Lunik 9. Za dober ambient v Keltsko krčmo. Lepo je vsaj občasno posedeti na glavni promenadi in spočiti oči. Na ekonomski fakulteti TUKE je močan oddelek regionalnega razvoja. V bližini je relativno spodoben živalski vrt. In Erazmus+ izmenjava deluje. Pa še jezikovno ni pretežko. </div>
<div style="text-align: justify;">
Ponovno cesta. 900 km nazaj proti Sloveniji. Domov. <a href="http://www.fos-unm.si/" target="_blank">Na FOŠ</a>.<br />
<br />
prof. dr. Uroš Pinterič<br />
(zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ) </div>
<div style="text-align: justify;">
</div>
</div>
Unknownnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-88556648693946406132018-02-07T10:11:00.001+01:002018-02-07T10:11:15.261+01:00Ob dnevu kulture<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
Organizacija, menedžment, upravljanje in sorodne znanstvene discipline imajo na prvi pogled s kulturo relativno malo skupnega (če ob strani pustimo vprašanje organizacijske, korporativne, upravne ali kake druge sorodne "kulture", ki pretežno označuje tisto notranjo nevidno strukturo, ki določeni organizaciji daje takšno ali drugačno notranji in zunanjo povezanost). Pa vendar je vsaj ob dnevih, ki se uradno imenujejo "kulturni", na mestu razmislek o tem, kaj kultura pomeni v širšem družbenem kontekstu. </div>
<div style="text-align: justify;">
Kultura je (poleg že omenjenih formalnih setov organizacijskih/družbenih odnosov) narodna ustvarjalna zgodovina, sodobnost in prihodnost. Za nekoga Prešern in Cankar, za drugega preplačane vstopnice za kino ali pa razmislek o tem, kako kakovost umetniških storitev pada. Današnja formalna umetnost pogosto premore manj talenta, kot jih ima poulični slikar, ki za nekaj evrov prodaja svojo vizijo Tromostovja, ali za podarjeni drobiž na Čopovi igra kitaro. Že Prešeren je zapisal "..le čevlje sodi naj Kopitar...", pa vendar je pregled svetovnega trga najdražjih <a href="http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_most_expensive_paintings" target="_blank">slikarskih umetnin</a> precej podoben (z očitnimi izjemami) naboru, ki ima pogosto primerljive rezultate na vsaki likovni akademiji. In tako na vseh področjih. Pa vendar...kultura je mnogo več kot to...</div>
<div style="text-align: justify;">
Je lokalna, nacionalna, kontinentalna in globalna podoba duha družbe. Je spregledan samorastniški upor, je cvileči pritisk kvazi umetnikov, da država ne namenja sredstev za njihovo "neprecenljivo" delo, je državno sponzorirana propaganda "pravoverne" umetnosti, in so tiste velike zgodbe, kjer posamezniki s svojim delom dokazujejo zmožnost preseganja eksistencialnih težav z namenom ustvarjanja esence (karkoli že s tem razumemo). Država mora v prvi vrsti zagotoviti umetniško svobodo ter osnovno kulturno izobrazbo, od tam dalje pa je stvar talenta in posameznikovega okusa, ki bo določalo ekonomsko vrednost stvaritev. Je pa iluzorno pričakovati veliko povpraševanje po Hamletu v McDružbi, in tukaj država odpove, tukaj družba odpove, tukaj odpovem jaz kot posameznik, vsakič, ko grem v kino namesto knjigarno, vsakič, ko dam prednost propagandni "holivudski produkciji" pred neodvisnim filmom. In se ob tem sočasno tolažim, da sem bil del kulturne izkušnje, saj sem se udeležil kulturnega dogodka. </div>
<div style="text-align: justify;">
Na izobraževalnih ustanovah je, da znamo učencem, dijakom in študentom približati vprašanje kulture (in jim seveda dopustiti svobodo, da to kulturo definirajo po svoje). Kultura namreč predstavlja širši okvir znotraj katerega deluje tudi znanost. Zato ne samo, da vsem voščimo ob kulturnem prazniku vse kulturno in se spomnimo enega izmed velikanov slovenstva in slovenske kulture, temveč vabimo predvsem k osebnem razmisleku, kaj kultura je, in ob tem želimo veliko ustvarjalne energije, ki naj hrani našo zakladnico kulture tudi v prihodnje.<br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
<div style="text-align: justify;">
prof. dr. Uroš Pinterič</div>
<div style="text-align: justify;">
(zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ)</div>
</div>
</div>
</div>
Unknownnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-86342352254066299702018-01-29T15:42:00.005+01:002018-01-29T15:42:36.149+01:00razpad post-industrijske ekonomije<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
V letu 2017 se je po neki logiki dokončno obrnila generacija, s katero se je leta dolgo grozilo. Milenijci so v vseh pogledih zasedli ekonomsko aktivno pozicijo v družbi. Seveda se je ta dogodek pripravljal že nekaj let pred tem in v tistem času so liberalno-ekonomski mediji pisali o ekonomski in bančni krizi, medtem ko je marskistični del družboslovja opozarjal na krizo vrednot. Družina v tradicionalnem pomenu besede se umika novim praksam, eno-starševske družine so vedno manj vprašanje pravila oziroma izbire, saj postajajo stvar izbire, emancipacija je zašla na stranski tir in se odmaknila od vprašanja enakosti spolov proti proto-amazonski družbi, kjer psihološko kastriran moški služi zgolj razplodu in opravljanju del, ki jih ženske, pod krinko nezainteresiranosti, niso sposobne enakovredno opravljati. V teh pogojih se oblikuje post-produkcijska potrošniška ekonomija. </div>
<div style="text-align: justify;">
Temeljni produkcijski procesi postajajo vedno bolj avtomatizirani, klasični poklici izumirajo in basen o kosu kruha tone v pozabo. Ker je za razviti svet samoumevno, da če kruha ni, je vedno na voljo potica (parafraza Marie Antoniette). V teh razmerah pa se pojavi prostor za popolnoma nove poklice, za katere se zdi, da ne morejo preživeti, pa vendar so na prehodu v leto 2018 postali dokončno zasidrani v realnost, brez sramu, da zgolj zabijajo čas na račun drugih. Če smo še 3 leta nazaj razmišljali o pomenu socialnega podjetništva kot obliki nadgradnje prostovoljstva (ki je poskušalo reševati zaposlitveno stisko mladih), imamo danes protiutež v "vplivništvu". Vplivniki (ang. influencer - ne gre zamenjevati z vplivneži) so nadgradnja japievske kulture in egocentričnim posameznikom <a href="http://www.youtube.com/watch?v=HPG2iMzBpSQ" target="_blank">ob podpori socialnih omrežij omogočajo služenje in lagodno življenje s samopromocijo</a> oziroma prodajo navideznega znanja. </div>
<div style="text-align: justify;">
V preteklosti je bil mnenjski voditelj avtoriteta na nekem področju, ki je imel široko splošno znanje in poglobljeno poznavanje določenega področja. Vplivnik pa ima najpogosteje zelo malo takšnega ali drugačnega znanja, svoje informacije pa interpretira skozi mnenje in omejen, egocentričen pogled, pri čemer ne razume širšega konteksta določenega pojava. To sočasno sovpada z občutkom samoumevne upravičenosti do (ang. entitlement) položaja, denarja, prepoznavnosti... Ob tem pa edina odgovornost, ki obstaja, izhaja iz odgovornosti do sebe (zagotovitve lastnega standarda) ter do tistih družbenih norm, katerih kršitev bi ogrozila zagotavljanje lastnega standarda. </div>
<div style="text-align: justify;">
V preteklosti je trg tovrstne anomalije reševal skozi ponudbo in povpraševanje. Razvoj informacijskih tehnologij, njihova dostopnost, presežek ponudbe v kombinaciji z marketingom pa vedno bolj ignorira povpraševanje, saj na podlagi psihološkega pritiska kreira zadostno povpraševanje tudi v primerih, ko bi določne produkte trg v preteklosti že davno eliminiral.</div>
<div style="text-align: justify;">
Vprašanje, ki se ob tem postavlja je, kakšne posledice ima za nacionalne ter za globalno ekonomijo post-industrijske miselnosti. Gre zgolj za nove poklice, katere ob prehodu šele dojemamo, ali pa gre za razvoj, ki ga bo potrebno regulirati ne samo zaradi fiskalnih vidikov, temveč predvsem za potrebe ohranjanja minimalne stopnje družbenega realizma. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<div style="text-align: justify;">
prof. dr. Uroš Pinterič</div>
<div style="text-align: justify;">
(zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ)</div>
</div>
</div>
Unknownnoreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-22310436323858731342018-01-26T10:52:00.000+01:002018-01-26T10:52:46.854+01:00Potovanje kot iluzija normalnosti<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
Vedno več dela posameznik opravlja globalno. Globalno krčenje časa in prostora, ko se svet vrti 24 ur na dan, ne samo v vesoljnem temveč tudi življenjskem smislu. Ujetost sodobnega akademskega dela je dosegla višek svoje norosti z željo po najhitrejšem možnem pretoku (ne)znanja. Vedno manj časa je za tisto kreativno odmaknjenost od sveta, zaprtost v laboratorij ali ujetost med knjige, vedno pomembnejše je predstavljati (ne)rezultate brez razmisleka o tem, kaj dejansko so. Pa vendar je ta možnost izmenjave informacij in mnenj definitivno eden izmed ključev napredka, oziroma bogatitve takšnega ali drugačnega znanja. Študentje in predavatelji imajo ob nekaj spretnosti dodatne možnosti pri lažjem spoznavanju tujih okolij skozi različne finančne spodbude, med katerim je v Evropi definitivno najbolj prepoznan Erasmus+. Dejansko je super, spoznaš dežele, spoznaš nove ljudi, prijatelje, ljubimce... ali pa nekje na tej poti odkriješ tisti košček iluzije, da čas teče s pred-tehnološko hitrostjo. Ob 1h zjutraj pišem ta zapis med dvodnevnim postankom v Trnavi na poti v Prago. Čez štiri dni se vračam na kratko nazaj v Slovenijo. Vmes bom srečal kolege iz nekaj držav, ponovno videl nekatera, meni draga, mesta. Nekatera od njih poznam bolje kot Ljubljano ali Novo mesto...(Spo)znanje - tista "Eureka", ko ugotoviš, da si imel ves čas narobe in da nimaš moči nad ničemer razen nad svojimi odločitvami. Iz ujetosti v dnevne rutine domačega udobja tega ne vidiš. Sedi tri ure na letališču, čakajoč odhod, usedi se na vlaki in prisluhni tirom, pojdi na "road-trip". Sam, z nekom, v snegu, ponoči, v sončni pripeki. Ne zaradi turizma, ne zaradi znanja, temveč zaradi občutkov. Karlov most je znamenit, toda zavest, da sediš v lokalu, kjer je pred sto leti Einstein preživljal svoje praško obdobje, je vredna več. Komercialna ničevost destinacij, ujetih v primež turistov, je pripeljala do tega, da celo simboli globalnega reda <a href="http://siol.net/trendi/potovanja/cnn-svetuje-letos-se-raje-izognite-dubrovniku-458225" target="_blank">odsvetujejo določene lokacije</a>.<br />
Študij je danes vedno bolj destinacijski turizem, razvid na imenu do točke, ko postane sam sebi namen. Pred nekaj dnevi se mi je nekdo hvalil, da je študiral na eni najbolj prestižnih univerz na svetu. Pri tem pa je pozabil, da so temelji ekonomije enaki povsod, razlika je samo v ideološkem pogledu na matematično realnost. Širina pogleda je navadno tisto, kar dela razliko med znanjem in razumevanjem. In ravno študijske poti so tisto, kar razvija širino pogleda. In tisto, kar v tem globalnem kaosu vsaj občasno omogoči preklop od informacij k mislim.<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEixmsdfoymBme6uJEFBnMZiisqzRfJeE998upnFhR7YGTxpIfZeO-H5ag4A-1dvFBeN8lKfhbnZ01Dc1U_ODVfpmTkf_Q0L97bTLYJo1N5f2kxIoSc97NzBU47lfEXE70UifZLtMDHvIQ3_/s1600/IMG_20180122_110739.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="690" data-original-width="1600" height="274" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEixmsdfoymBme6uJEFBnMZiisqzRfJeE998upnFhR7YGTxpIfZeO-H5ag4A-1dvFBeN8lKfhbnZ01Dc1U_ODVfpmTkf_Q0L97bTLYJo1N5f2kxIoSc97NzBU47lfEXE70UifZLtMDHvIQ3_/s640/IMG_20180122_110739.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Naša partnerska institucija - Fakulteta za dručbene vede Karlove univerze v pragi (foto: UP)</td></tr>
</tbody></table>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEglZsWsN9-y4ZlJkb3y6BpOOY2fVedf2YlxXyVASUzhCuXGjcUqPXNO58ehLLTz-KuUGYRg_i5bvaHZdPmxhzqi4CE962FapZzIPI21uAuR8jEH65syS_CD2WzKLZI43EXrAcAeYpNa-sJs/s1600/IMG_20180120_125154.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="667" data-original-width="1600" height="266" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEglZsWsN9-y4ZlJkb3y6BpOOY2fVedf2YlxXyVASUzhCuXGjcUqPXNO58ehLLTz-KuUGYRg_i5bvaHZdPmxhzqi4CE962FapZzIPI21uAuR8jEH65syS_CD2WzKLZI43EXrAcAeYpNa-sJs/s640/IMG_20180120_125154.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Kič Prage (foto: UP)</td></tr>
</tbody></table>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhLT4K_TotB2OzuXxilfOFrRZ2gLiOksx9zbHLNZiOkQxo3JROB3stMGRN0cmuZ3wjF3KxQLDrOSbo-GxBfntL9wy0v-eEHYD7GniFpiDfIuGtOzmBEge7JjM19RaZ66UtvsTybT3zLTYI9/s1600/IMG_20180120_113657.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" data-original-height="1208" data-original-width="1600" height="482" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhLT4K_TotB2OzuXxilfOFrRZ2gLiOksx9zbHLNZiOkQxo3JROB3stMGRN0cmuZ3wjF3KxQLDrOSbo-GxBfntL9wy0v-eEHYD7GniFpiDfIuGtOzmBEge7JjM19RaZ66UtvsTybT3zLTYI9/s640/IMG_20180120_113657.jpg" width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Židovska četrt (foto: UP)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="margin-left: auto; margin-right: auto; text-align: center;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh6dxbLQ2u_fFawClcxIXLuu0vV9oHoWeNVKOVqsiy6WRYjsrPGr8Hy1hpwWw6DcjyL_g9KZOKzfXeVxY-JS618CMrto3SyJuNW5UY-1a71xlsUBbcHhiYBCUxrRVHab5eHgC75m-05yDYQ/s1600/IMG_20180120_110937.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img alt="" border="0" data-original-height="1186" data-original-width="1600" height="474" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh6dxbLQ2u_fFawClcxIXLuu0vV9oHoWeNVKOVqsiy6WRYjsrPGr8Hy1hpwWw6DcjyL_g9KZOKzfXeVxY-JS618CMrto3SyJuNW5UY-1a71xlsUBbcHhiYBCUxrRVHab5eHgC75m-05yDYQ/s640/IMG_20180120_110937.jpg" title="Žalost destinacijskega turizma. " width="640" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Žalost destinacijskega turizma (foto:UP)</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<div style="text-align: justify;">
prof. dr. Uroš Pinterič</div>
<div style="text-align: justify;">
(zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ)</div>
<br /></div>
</div>
FOŠhttp://www.blogger.com/profile/03156392061332298774noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-1644928485642215092017-12-18T13:45:00.000+01:002017-12-19T14:12:18.428+01:00Upravljanje s spremembami v negotovem okolju<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
Globalizacija je, po eni izmed definicij, v prvi vrsti tehnološko podprta kompresija časa in prostora. Seveda lahko to definicijo do onemoglosti seciramo in postavljamo pametna vprašanja, vredna visoko-akademske razprave, lahko pa to sprejmemo kot dejstvo, ki nam ga narekuje vsakodnevno življenje. S principa Newtnowske fizike ima ura še vedno 60 minut in kilometer 1000 metrov, z vidika definicije, zajete v prvem stavku, pa vsako leto v uri opravimo več stvari, kot jih bi leto poprej in vsako leto premagamo 1000 m v krajšem času, kot leto poprej. Predpostavimo, da je zgoraj zapisano resnično na ravni teorije in k temu dodamo Darwinov pogled na razvoj aktualne stvarnosti (kjer preživi tisti najbolj prilagodljiv), potem smo v dobi, ko lahko preživijo zgolj tisti, ki so na prihodnost pripravljeni od včeraj, hkrati pa razumejo, da stvarnost in čas nista linearna, temveč poteka vzporedno ogromno (še vedno končno) število vzporednih stvarnosti v vzporednih interpretacijah okolja. Samo tovrstna interpretacija realnosti omogoča preživetje, v kolikor ne obstaja okvir, ki zahteva usmrtitev. Vendar filozofska razprava ni v pomoč, kadar potrebujemo nasvet, zato...</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
1. Vedno imejte na razpolago maksimalno število informacij in nikoli v naprej ne izključite nobene kot napačne (vseeno določite tiste, ki so bolj verjetne od ostalih).</div>
<div style="text-align: justify;">
2. Zagotovite si ustrezno znanje, ki vam omogoča analizo in interpretacijo teh informacij. </div>
<div style="text-align: justify;">
3. Sledite trendom in določite pričakovani razvoj dogodkov (vendar ne zanemarite možnosti za različne odklone).</div>
<div style="text-align: justify;">
4. Namesto resnic pripravljajte scenarije.</div>
<div style="text-align: justify;">
5. Določite najbolj zaželene scenarije in jim sledite, določite verjetne scenarije in sočasno izvajajte potrebne ukrepe, določite najbolj škodljive scenarije in se v naprej zavarujte. </div>
<div style="text-align: justify;">
6. Nikoli ne podcenjujte vloge države, politike in osebnih poznanstev (lahko v vaško korist, najverjetneje pa v vašo škodo). </div>
<div style="text-align: justify;">
7. Ne glede na vse, edino kar deluje, je sposobnost razmišljati izven okvirjev. </div>
<div style="text-align: justify;">
8. In seveda, nikamor ne pridemo brez domišljije, oziroma tega, čemur se danes lepo reče - inovativnost. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
Našteto ni recept za uspeh, ampak zgolj poveča možnosti za preživetje znotraj stabilnega pravnega okolja. Proti pravni negotovosti pa ni druge rešitve, kot glasno opozarjanje, da situacija, v kateri se ni mogoče zanesti na stabilnost pravnega reda, ne more biti razumljena kot vladavina prava (in posledično je razmislek o selitvi v boljši pravni okvir na mestu).</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
prof. dr. Uroš Pinterič</div>
<div style="text-align: justify;">
(zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ) </div>
<div style="text-align: justify;">
</div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
</div>
FOŠhttp://www.blogger.com/profile/03156392061332298774noreply@blogger.comtag:blogger.com,1999:blog-1271102246609995578.post-39917673433494197512017-07-24T12:45:00.000+02:002017-07-24T12:45:19.606+02:00Varnostna grožnja ali panika?<div dir="ltr" style="text-align: left;" trbidi="on">
<div style="text-align: justify;">
Že od antike dalje je očitno, da je družba, ki se ukvarja bolj s podobo svojega krožnika kot napredka #foodstagram, obsojena na propad. V zadnjih nekaj mesecih smo priča velikim premikom navzdol. V paniki pred ekonomsko migracijo je ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v sodelovanju z ministrstvom pristojnim za policijo (notranje zadeve uradno) v duhu internacionalizacije pripravilo priporočilo podobno Trumpovem (s to razliko, da je sporni Trumpov seznam panično logičen), po katerem potencialni študentje določenih držav po definiciji niso dobrodošli (Nepal, Bangladeš, Indija, Pakistan, Rusija, Turčija). Brez skrbi Sirija, Irak, Afganistan in Arabski Emirati niso na listi. Seveda, je protiustavno neposredno prepovedati vpis študentov iz določenih držav, zato je izdano priporočilo, ki omogoča moralno paniko pred ekonomsko migracijo. Ironija je, da je svet nastal skozi ekonomsko migracijo - nabiralniška družba je selitvena (nomadska) družba, ki je v iskanju boljšega jutri (zaloge hrane) potovala po svetu (Zoran Predin - kdo je tebe, Praslovan, plavati učil, da si preplaval tisto mrzlo Rusko reko....). Da seveda ne izgubljamo besed o vseh kasnejših migracijah, znotraj katerih so predhodniki moderne Evropske družbe kolonializirali svet. Tokrat je edina razlika, da je Evropa tista, v katero se po svoje oropano dostojanstvo vrača truma zgodovinsko zlorabljenih narodov (resnica boli, ampak gora migracijskih pretakanj se je začela ko je proto-evropska civilizacija in kasneje Evropska civilizacija zavojevala, kolonizirala ali drugače podjarmila azijske, afriške in prvobitne ameriške civilizacije (je bilo fino imeti črne sužnje, danes pa Francozi ne vedo kam z goro Alžircev). Pa ni samo slovensko izobraževalno ministrstvo zmedeno med internacionalizacijo ter strahom pred migracijskimi zlorabami, da ne bo pomote. Ta razmislek je dejansko odziv na novico, da dunajsko letališče z novim letom uvaja biometrični nadzor (scan obraza) za vse (ne glede na to, ali so državljani EU ali tretjih držav), v kolikor vstopajo v Avstrijo (EU) iz območja tretjih držav. To pomeni, da bo vsak, ki bo priletel iz ne-evropske države (vključno z Avstrijci) pristal v knjigi obrazov (policijska verzija Facebooka), na podlagi česar bo lahko identificiran od takrat dalje po potrebi (podatki bodo seveda, v duhu sodelovanja organov zaščite polit-ekonomskih elit, na voljo tudi neavstrijskim organom zagotavljanja varnosti). </div>
<div style="text-align: justify;">
Povečevanje nadzora ne zagotavlja varnosti, varnost zagotavlja zaupanje, zaupanje pa izhaja iz besede upanje. Zato je iluzorno pričakovati, da bo Evropa izšla iz te zagate nepoškodovana, saj ni sposobna zagotavljati upanja niti lastnim državljanom, in enako velja za vsako posamično državo, vključno Slovenijo, kjer 20% državljanom živi pod pragom revščine ali socialne izključenosti. Ne zaradi nekih navideznih ekonomskih migrantov, temveč zato, ker država nima vizije, niti poguma, kaj šele temeljnih človečanskih vrednot utemeljenih v ustavi. In v taki situaciji nadzor, državno zastraševanje in iskanje zunanjih sovražnikov omogoča, da čreda ostane pod kontrolo in ne prevprašuje neobstoječe avtoritete države, ki to že davno ni, saj je vprašljiva tako njena suverenost kot legitimnost. </div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
prof. dr. Uroš Pinterič</div>
<div style="text-align: justify;">
(zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ)</div>
</div>
FOŠhttp://www.blogger.com/profile/03156392061332298774noreply@blogger.com