ponedeljek, 15. junij 2020

Ali je mogoče do uspešnosti po bližnjici?

V predhodnem razmišljanju nas je misel vodila v trikotnik raznolikosti, paradoksa in tolerance kot ene izmed predpogojev za doseganje uspešnosti organizacije ali posameznika. Npr. Krka je eno izmed najbolj uspešnih podjetij v preteklih desetletjih v farmacevtski dejavnosti na svetu, ali Dončič je eden izmed najbolj uspešnih košarkarjev na svetu v preteklih letih, ali Roglič je na prvem mestu najbolj uspešnih svetovnih kolesarjev ipd., ki nam služijo kot zgled za primerjave in zaključke. Današnje vsebine naj bi bile povezane s pojmom uspešnosti, ki naj bi bila podlaga za zadovoljstvo in srečo posameznika ali organizacije v okviru katere se kot posameznik z njo identificiramo. Da ljudje potrebujemo idealizirane vzornike in hrepenimo po nenehnem prizadevanju za odličnost je ideja, ki je preživela tisočletja in je v ozadju vseh raziskav o tem kdo in kakšno moč vplivanja ima (npr. mnenjski voditelji, direktorji ipd.).

S temi uvodnimi mislimi se načeloma lahko bolj ali manj strinjamo, le vidik uspešnosti ni tako enoznačen kot se zdi na prvi pogled. O pojmu uspešnost organizacije se je začelo raziskovati in pisati relativno pozno v drugi polovici preteklega stoletja, ker so se poprej posamezniki zlahka »samo-ocenili« ali gredo njihova prizadevanja za doseganje sreče v pravo smer. Ko pa začnemo kot posamezniki razmišljati o uspešnosti se začnemo zavedati, da imamo opravka s konstruktom tj. miselno podobo, ki je psihološki pojem in ga ni mogoče racionalno pojasniti. In smo pred dilemo, ker je uspešnost posameznika podlaga za uspešnost družine, uspešnost gospodarske družbe, uspešnost krajevne skupnosti, uspešnost občine in tako naprej … do uspešnosti sveta. Še posebej je težava v tem, ker ima večina »dejavnikov uspešnosti« svoje domovanje v intrinzičnem (notranjem) svetu posameznika. 

Ker pa naj bi bili ljudje racionalna bitja, bi želel nekaj več informacij o tem kako ravnati, da bi nam šlo bolje do vrha (in nazaj), kar bi si morda predstavljali tudi kot najbolj znani pojem na področju kakovosti in odličnosti - Demingov krog. V okolju v katerem živimo vplivajo na našo predstavo o uspešnosti starši, šola, religija ter mediji in na podlagi njih izoblikujemo določena prepričanja, ki so podlaga za naše obnašanje. Naše obnašanje ni potem nič drugega kot skladnost porabe časa v skladu z našimi prepričanji o idealizirani predstavi uspešnosti. Ali je mogoče priti do uspešnosti premočrtno ali po vnaprej znanih pravilih ali pa morda sploh ni dejavnikov uspešnosti, ki jih je mogoče imeti kot trdno oporno točko? Ali na vrh vodijo lepe in gladke ceste kjer ni potrebnega posebnega truda (npr. to sem zlahka dosegel, zastonj, brezplačno, samo z enim klikom do … ipd.) ali pa gre za dolgotrajno, doživljenjsko »npr. matranje, švicanje, trud, predanost, vztrajnost ipd.« s sila majhno verjetnostjo za dober izid? Ali je mogoče biti uspešen posameznik na podlagi primerjalnega presojanja (benchmarking) z drugimi ali je morda potrebno ubrati lastno inovativno pot, ki prinaša veliko negotovosti in tudi večje nagrade?
 prof. dr. Mirko Markič

(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)

torek, 09. junij 2020

Strateško razmišljanje je humus odličnosti FOŠ

Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu svoje razmišljanje in delovanje vseskozi usmerja na podlagi strateškega načrta. Prvi je bil oblikovan za ustanovno petletno obdobje 2009-2014, drugi za obdobje rasti 2015-2020, letošnji pa postaja vodilo za obdobje zrelosti 2021-2025. Do sedaj smo strateške načrte oblikovali za fiksno obdobje petih let, slednjega pa bomo vsako leto ažurirali za tekoče drseče obdobje petih let.

Ob realizaciji prvih dveh strateških načrtov smo ugotovili, da sta bila odlična podlaga za izpeljavo vsebin letnih delovnih načrtov, da sta nam dajala stanovitne in prave usmeritve ter da sta nam omogočala učinkovito soočanje z izzivi iz okolja. Večino ključnih aktivnosti, opredeljenih z integriranim programom, smo izvedli, za nekatere pa smo ugotovili, da kljub hotenjem, nismo imeli dovolj zmožnosti.

Z aktualnim strateškim načrtom smo obdržali izvirno definicijo poslanstva:
»Razvijamo ustvarjalne potenciale posameznikov in organizacijske znanosti ter prispevamo k nenehnemu izboljševanju kakovosti življenja.«

S posodobitvijo vizije poudarjamo našo širitev iz področja menedžmenta kakovosti na celotno področje organizacijske znanosti in našo namero po pozicioniranju v mednarodnem prostoru oziroma usmeritev v internacionalizacijo delovanja FOŠ. Vizija sedaj glasi:

»Postali bomo ena prepoznavnejših fakultet s področja organizacijske znanosti v mednarodnem prostoru, naši diplomanti pa med najbolj priznanimi strokovnjaki s svojega področja.«

Obstoječim sedmim vrednotam organizacijske kulture smo pripisali še tri nove vrednote, in sicer humanizem, sodelovalnost in enakost. Procesni pristop in procesno shemo ohranjamo v izvirni zasnovi, strateške usmeritve pa smo iz prvotno sedmih skrčili na štiri in s tem še vedno obdržali našo osredotočenost v celoten spekter deležnikov:
  • odličnost študija in zadovoljstvo študentov;
  • znanstveno raziskovalna in razvojna odličnost ter zadovoljstvo deležnikov;
  • odličnost poslovanja in zadovoljstvo sodelavcev;
  • družbeno odgovorno delovanje.
Z integriranim programom smo opredelili štiriindvajset ukrepov za njegovo realizacijo in med njimi tudi trinajst internih projektov, s katerimi želimo oblikovati izvirne modele organiziranosti za potrebe FOŠ, istočasno pa bodo služili tudi za razpis tem v okviru diplomskih in magistrskih nalog. Kot enega ključnih tu izpostavljam »Model študija FOŠ« s katerim želimo odgovoriti na izzive okolja in pričakovanja deležnikov ter ponuditi inovativno obliko kombiniranega študija. Enako velik pomen pa pripisujem tudi projektom »Internacionalizacija FOŠ«, »Dvig prepoznavnosti blagovne znamke FOŠ« ter »Digitalizacija poslovanja FOŠ«.

Spoštovani soustvarjalci Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu. Z realizacijo strateškega načrta bomo udejanjali naše poslanstvo in dosegli našo vizijo. Ker bomo ob tem negovali vrednote naše organizacijske kulture, bomo krepili tudi našo akademsko odličnost. Smo najboljša ekipa, ki ima najboljše študente. Naj nas ob tem vodi misel: » S pogledom v zvezde, a z nogami trdno na tleh«.

prof. dr. Boris Bukovec,
dekan
(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)