torek, 19. november 2019

Izjava o osebnem poslanstvu

Vsako leto, vsaki novi generaciji študentov s posebno pozornostjo in strastjo razlagam o pomenu in pomembnosti strategij ter strateškega menedžmenta pri doseganju poslovne odličnosti organizacij. Ob tem se še posebej osredotočam v čim bolj plastične predstavitve pomena poslanstva, vizije in vrednot organizacijske kulture. Študente želim prepričati, da so te »osnovne definicije« zelo pomembne, a da so v praksi velikokrat spregledane ali pa obravnavane premalo poglobljeno. Nikoli pa ne pozabim poudariti tudi tega, da so poslovno odlične organizacije pri tem izjeme, saj vedo, da je ravno v njih »humus« njihove uspešnosti.
Ob tem študente vedno tudi animiram k razmisleku, da bi to logiko »strateškega menedžmenta« preskusili tudi na osebni ravni. Začnemo z razpravo, da obstajajo tudi organizacije s samo enim zaposlenim in da če ta »teorija« velja tudi za njih, velja tudi za »mene kot posameznika«. Torej sem tudi »jaz organizacija« in sam nase lahko gledam preko definicije organizacije kot ciljno usmerjenih razmerij med ljudmi. Sledi moja animacija, da je po tej logiki smiselno oblikovati tudi izjavo o osebnem poslanstvu, osebni viziji in osebnih vrednotah.
Predlagam jim, da si pač v trenutku, ko bodo za to čutili potrebo, poskušajo oblikovati izjavo o osebnem poslanstvu, ki naj pove »kdo sem in komu služim«, izjavo o osebni viziji, ki naj razkrije »kam želim priti in kaj želim doseči« ter da v tretjem koraku zapišejo tudi osebne vrednote, ki jih živijo. Poskušam jih tudi prepričati, tudi na podlagi lastne izkušnje, da je pisanje teh izjav zelo »osvobajajoče« delo ter da je te izjave potrebno zapisati na papir in jih periodično tudi prebrati ter po potrebi tudi »nadgraditi«.
Pri vseh teh izjavah največji pomen pripisujem izjavi o osebnem poslanstvu. Gre za definicijo poslanstva osebnega življenja, vsak človek in vsako življenje pa je unikatno. Tako so definicije osebnega poslanstva praviloma unikatne. Je pa pri iskanju te unikatnosti modro upoštevati definicijo življenja, ki jo lahko razberemo iz starih vzhodnjaških filozofij: »Življenje je proces spoznavanja samega sebe za dobrobit drugih«.
Torej dobra izjava o osebnem poslanstvu govori o »procesu spoznavanja«, boljša govori tudi o »procesu spoznavanja samega sebe«, najboljša pa tudi o »lastnem prispevku za dobrobit drugih«.
prof. dr. Boris Bukovec
dekan

(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)

FOŠ. Razvijamo vašo ustvarjalnost.

Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu je inovativna in v osebni razvoj študentov usmerjena fakulteta, ki že izvaja študijske programe menedžmenta kakovosti na vseh treh stopnjah.

Študijski programi so usmerjeni v potrebe izobraževanja vodstvenega in vodilnega kadra, s poudarkom na razvoju kompetenc, potrebnih za nenehno obvladovanje sprememb in doseganje organizacijske odličnosti. Študijski programi FOŠ so študijski programi leadershipa.
Dandanes namreč delodajalci iščejo sodelavce, ki znajo reševati probleme, imajo vodstvene in strokovne kompetence ter ob tem razmišljajo samostojno, sistemsko in analitično.
Našo osrednjo sposobnost prepoznavamo v odličnosti zasnove in izvedbe raziskovalno-razvojnega dela ter študijskih programov z uravnoteženim prepletom znanstvene misli, svetovanja in prakse.
Pri oblikovanju programov in našem delu nas vodi model odličnosti EFQM in ob tem ponosno poudarjamo, da smo prvi visokošolski zavod v Sloveniji, ki je svoj sistem vodenja certificiral po zahtevah standardov ISO 9001 in ISO 27001.
Kot ključne razloge za vpis izpostavljamo:
· predavatelje z bogatimi izkušnjam v stroki,
· osebni pristop do študentov in
· poletne šole v poslovnem okolju s pridobitvijo certifikata.
Svojo vpetost v okolje dokazujemo preko lastno-razvitega modela strateških partnerstev, številčno mobilnostjo študentov in osebja v okviru Erasmus+ programa, množico študentskih in mednarodnih projektov, z izvajanjem mednarodnih konferenc, z izdajanjem znanstvenih monografij in z dvema, v mednarodnih bazah indeksiranima, znanstvenima revijama.
FOŠ je prava akademija – torej skupnost študentov in profesorjev. Imamo vse kar imajo velike fakultete in delamo vse kar delajo velike fakultete. Ob tem smo še posebej veseli, da večino stvari delamo drugače – poskušamo pač biti čim bolj verodostojni naši zavezanosti k akademski odličnosti.
V desetih letih smo prehodili kar dolgo pot in ob tem smo najbolj ponosni na naših 70 diplomiranih organizatorjev, 40 magistrov menedžmenta kakovosti in 25 doktorjev znanosti.
Še v nadalje bomo sledili našemu poslanstvu, naši osredotočenosti v povečevanje vrednosti za naše študente in našemu sloganu: FOŠ. Razvijamo vašo ustvarjalnost.
prof. dr. Boris Bukovec,
dekan


(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)

četrtek, 19. september 2019

Vodja kot organizacijski filozof

Študentje FOŠ po zaključku prve stopnje študijskega programa menedžment kakovosti pridobijo naslov diplomirani organizator, po zaključku druge stopnje pa naslov magister menedžmenta kakovosti. Prepričani smo, da s svojimi kompetencami lahko postanejo ključen vodstveni kader na delovnih mestih vodij, menedžerjev, direktorjev, svetovalcev,… Menimo, da lahko v vseh okoljih odločilno prispevajo k iskanju odgovorov na vprašanje: »Kako z obvladovanjem sprememb uspešno voditi podjetje?«Naše študente prepričujemo, da se pri obvladovanju izzivov organizacije vedno spomnijo FOŠeve definicije organizacije kot ciljno usmerjenih razmerij med ljudmi. Kot vodje se morajo torej zavedati, da voditi organizacijo pomeni usmerjati sodelavce k doseganju ciljev. Organizacija so ljudje. Organizacija je živ organizem in kot takega ga morajo tudi upoštevati. Torej ima tudi organizacija svoje življenje in če želi biti poslovno odlična, moramo vanjo vnašati življenje v smislu animiranja oblikovanja mreže samoupravnih timov in ustrezne komunikacije. Vodje torej v tem kontekstu proučujejo življenje organizacije. Vodje so torej organizacijski filozofi.
Vodja kot organizacijski filozof?


Zakaj pa ne. Po osnovni definiciji je filozofija veda, ki raziskuje življenje. Kdor raziskuje življenje je torej filozof in kdor raziskuje življenje organizacije je torej organizacijski filozof.
Ta trditev ni moja, ampak sem jo prebral v knjigi Loua Marinoffa »Raje Platona kot pomirjevala«, kjer piše, da bo v 21. stoletju delovno mesto korporativnega filozofa stalnica in da bodo ti filozofi svetovalci zaposlenim pri reševanju problemov, ki jih ovirajo pri izpolnjevanju delovnih obveznosti.


Priznam, da mi je ta njegova trditev odprla novo dimenzijo pogleda na samega sebe kot vodjo in kot profesorja, ki se ukvarja z organizacijskimi študijami.


Prepričan sem, da če bi obstajalo delovno mesto organizacijskega filozofa, bi ga naši diplomirani organizatorji oziroma magistri menedžmenta kakovosti lahko zasedli.


Ob tej priložnosti izrekam tudi prijazno dobrodošlico novi generaciji študentom FOŠ.


prof. dr. Boris Bukovec

(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)

petek, 21. junij 2019

Veš, profesor, svoj dolg?


V originalu je pesnik Oton Župančič leta 1941 ta verz zapisal: »Veš, poet, svoj dolg?« To je bilo pred davnimi 78 leti v obdobju uničujočega pohoda takratne mračne ideologije. Z njim je naš poet opozoril pesnike, da je njihovo poslanstvo v ustvarjanju umetniških del in da le to ne sme ugasniti kljub terorju in brezupnosti.

V tokratnih razmišljanjih ne želim iskati vzporednice s tistimi časi, čeprav tudi za označitev današnjega civilizacijskega trenutka pogosto uporabljamo besede kot so vzpon mračnih ideologij, teror kapitalistične miselnosti in zaton kritične misli. Ne želim polemizirati o »dolgu poetov« ampak želim najprej pomesti pred svojim pragom. Pred pragom akademske skupnosti. Menim da je skrajni čas, da mora vsak od profesorjev in celotna akademska skupnost razmislit o svojem dolgu.

Noam Chomsky je v svojem delu Somrak demokracije zapisal, da je odgovornost intelektualcev v tem, da govorijo resnico in da razkrivajo laži. Ker smo profesorji intelektualci, menim, da je del našega poslanstva in s tem našega »dolga« tudi v govorjenju resnice in razkrivanju laži. Ob tem se mi zdi pomembno tudi poudariti, da neresnica in laž nista identična pojma. Neresnica je nasprotje z resnico, laž pa je uporaba neresnice za doseganje manipulativnih namenov.

V kontekstu razmisleka: »Veš, profesor, svoj dolg?« navajam tri fenomene: prekarnost, izgorelost in nestrpnost.

Akademska skupnost je molčala recimo ob pojavu fenomena prekarnosti. Molči tudi sedaj, ko je prekarnost vsesplošen pojav in ko se prekarnost promovira celo kot primer dobre kadrovske prakse. 

Akademska skupnost je molčala recimo tudi ob pojavu fenomena stresa in njegove kulminacije v izgorelosti. Molči tudi sedaj, ko je Svetovna zdravstvena organizacija izgorelost uvrstila na posodobljen seznam bolezni in jo kmalu zatem s pojasnilom o pomoti tudi brisala iz seznama. 

Akademska skupnost je molčala recimo tudi ob pojavu fenomena nestrpnosti. Molči tudi sedaj, ko zaradi nestrpnosti padajo življenja tistih, ki na to nestrpnost opozarjajo. Kot da se je že pozabila tisočletna resnica, da setvi misli sledi žetev besed, setvi besed sledi žetev dejanj, setvi dejanj sledi žetev navad, setvi navad sledi žetev značaja, setvi značaja pa sledi žetev usode.

prof. dr. Boris Bukovec,
dekan

(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)

nedelja, 08. julij 2018

Napotki menedžerjem na začetku njihove karierne poti

Današnji razmislek se mi je porodil ob izpolnjevanju anketnega vprašalnika za potrebe diplomske naloge ene od naših študentk. Bil sem naprošen za osebni pogled na ključne gradnike oziroma vrline, za katere osebno menim da bi jih moral upoštevati vsak menedžer na začetku svoje karierne poti.
Imam habilitacijo za področje menedžmenta, proučujem različne vidike organizacije in menedžmenta, imam večletne praktične izkušnje na tem področju, spremljam primere dobrih praks, poskušam razumeti vodilne avtorje iz tega področja…..toda vseeno me je to enostavno vprašanje postavilo v nelagodno situacijo. Čutil sem soočenje s prvinskim izzivom.
Nisem bil vprašan kaj o tem predavam in kaj o tem kdo piše. Niti ni študentke zanimalo kakšni so izsledki raziskav iz tega področja. Zanimalo jo je moje osebno mnenje. Enostavno vprašanje in pričakovanje enostavnega odgovora od »profesorja«. Čisto pravično. Tako kot postavim na izpitu vprašanje jaz, sedaj študentka postavlja vprašanje meni. Pričakuje odgovor. Čutim pritisk omejenosti časa za odgovor. Ob spoznavanju dejstva da se s tem študentje srečujejo na vsakem izpitu, razmišljam o strategiji odgovora. Ni mi vseeno. Reši me razlaga mojega osebnega prepričanja oziroma razlaga mojih osebnih izkušenj, ki pretežno izhajajo iz moje »izjave o osebnem poslanstvu«.
Moji napotki menedžerjem na začetku njihove karierne poti so:
· Čim prej oblikujete lastno izjavo osebne odličnosti in internalizirajte vrednote:
o Odličnost
o Človeški odnosi
o Znanje
o Ustvarjalnost
o Odgovornost
o Lojalnost
o Verodostojnost
o Agilnost/proaktivnost
· Delo oziroma ustvarjalnost posvojiti kot vašo ključno vrednoto.
· Čim prej čim in čim celovitejše spoznajte stroko vaše organizacije.
· Šolajte in usposabljajte se ob delu.
· Poskrbite za odličnost vašega osebnega razvoja (telesno, umsko, duhovno in duševno).
· Iščite, razumite in izkoristiti najboljše prakse izven vaše organizacije.
· Pridobiti čim več mednarodnih izkušenj.
· Vzpostavite čim širše socialno omrežje.
· Negujte etičnost razmišljanja in delovanja.
prof. dr. Boris Bukovec,
dekan

(Zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ.)

ponedeljek, 26. februar 2018

Samorefleksija kot metoda in kot nujnost

Na FOŠ se trenutno (poleg vsega ostalega) ukvarjamo z nekaterimi ključnimi vprašanji, značilnimi za vsako resno organizacijo in za nekatere bolj čuječe (kot se opisuje sposobnost samozavedanja) posameznike. Začetek leta je vedno čas polaganja računov za preteklo obdobje in načrtovanje novega cikla. Preteklo leto smo bili tvorni na področju znanstvenega delovanja, pridobili pomembne mednarodne projekte, oziroma projekte, ki nam omogočajo naše intenzivno vpenjanje v mednarodno okolje in izmenjavo znanja. Glede na omejitve, ki v pretežni meri izhajajo iz nacionalnega okvirja, smo bili nadpovprečno uspešni. To je sicer pomembno, ampak študentje tega ne prepoznajo - kot tisti doprinos, ki ga predavatelji s tovrstnimi izkušnjami ustvarijo kot del predavanj.
Dogaja se sistematičen razvoj fakultete kot take, česar se študentje ponavadi niti ne zavedajo, kar je logično, vendar je večanje knjižnične zbirke, omogočanje študentske prakse, mednarodnih izmenjav pomembno ne samo za fakulteto kot tako, temveč predvsem za študente. V svetu naraščajoče nestrpnosti in strahu pred tujci, je možnost sodelovanja še kako pomembna izkušnja, ki naredi ta svet malo lepši. Tudi to ni najpomembnejše. 
Vsako leto za potrebe ozaveščanja svojega delovanja merimo tako razpoloženje med sodelavci in med našimi študenti. Še ena statistika, za potrebe sprejemanja odločitev in načrtovanja nadaljnjega delovanja, razen če...
Razen če ne bi že toliko let zapovrstjo naši študentje kot ključno prednost študija na FOŠ (pa imajo nekateri že kar nekaj izkušenj z drugimi visokošolskimi institucijami v Sloveniji in v tujini), kot ključno prednost sistematično izpostavljali pozitiven, prijateljski in podporen odnos do študentov in njihovega dela. 
Še kako pomembno je, da znaš biti na koncu človek, ne glede na razlike, nujnost spoštovanja standardov in pravil. Ampak vse to lahko narediš, kot robotizirana masovna proizvodnja diplomantov ali pa kot človek. In veseli nas, da nam znajo naši študentje povedati, da svoje delo še vedno opravljamo kot ljudje. 

torek, 13. februar 2018

Stokrat videno

Ponovno na poti...v istem hotelu...na pol poti... Tokrat na vzhod Slovaške...spotoma še sestanek na univerzi Comenius v Bratislavi...izmenjava izkušenj, znanj in vizitk na Tehnični Univerzi v Košicah. Znan protokol, znani igralci in znan rezultat. V Košice se vračam že od 2009, skoraj vsako leto, pogosto tudi po 3 ali 4 krat letno. Navadno sicer v nezimskem času, ko je teh 1800 km nekoliko bolj obvladljivih, tokrat pač zaupam, da bom z malo sreče pravočasno nazaj. Še vedno pod vtisom razmisleka o kulturi, podkrepljeni z dodatnimi informacijami o razpadu bralnih navad med ljudmi in nekaterimi razgovori, ki sami po sebi niso stvar javnega prostora....
In ravno danes, ko najbolj zagnani pričakujejo presežek 50ih odtenkov svobode, da v njihovem imenu premakne meje, katerih sami ne upajo, tisti bolj tradicionalni, bodo nekomu podarili morda cvet ali nekaj trenutkov zasebnosti, šolniki nam vsem lekcijo o tem, kako je svet narobe sestavljen, jaz pa...nič. Razglabljal bom morda o tem, kaj in zakaj gredo stvari v eno ali drugo smer, pa vendar, že dolgo časa je ena sama stvar, ki prihaja vedno znova na plano. No, dve... ok, v bistvu tri.
1. Ne pozabi biti človek - kdorkoli si in karkoli počneš, bodi človek.
2. Edina neizbežnost življenja je njegov konec, vse ostalo je opcijsko. 
3. Za voljo današnjega dne, pa vendar ne samo danes. Nikoli ne naredi tega, da bi ti bilo jutri žal, ker danes nekomu nisi povedal in pokazal kako čutiš. Ne glede kako narobe je, kako nerodno je in kako paralizirajoče je. In ne samo danes. Vedno. kajti vsak danes, ki ga prestaviš na jutri, bo morda nikoli in v vsaki prižgani sveči bo obžalovanje, zakaj nisi tega naredil, dokler je bil čas...
Dom Sv Alžbety, foto: UP
Še dva dni in grem nazaj. Če greste v Košice. Nikoli v Lunik 9. Za dober ambient v Keltsko krčmo. Lepo je vsaj občasno posedeti na glavni promenadi in spočiti oči. Na ekonomski fakulteti TUKE je močan oddelek regionalnega razvoja. V bližini je relativno spodoben živalski vrt. In Erazmus+ izmenjava deluje. Pa še jezikovno ni pretežko. 
Ponovno cesta. 900 km nazaj proti Sloveniji. Domov. Na FOŠ.

prof. dr. Uroš Pinterič
(zapis ne predstavlja uradnega stališča FOŠ)